»Samo če bomo vsi govorili o raku, bomo tej bolezni odvzeli breme tabujev, stigme in nepotrebnega sramu, ki ga – ne vem, zakaj – premnogi še vedno čutijo. To je bolezen kot vsaka druga, poleg tega pa je zelo pogosta, o čemer sem se lahko prepričal vsakič, ko sem prišel na Onkološki inštitut, ki poka po šivih.« In to je glavno sporočilo našega tokratnega sogovornika vsem, ki se spoprijemajo z rakom.

 

Vse se je začelo marca 2018, ko so se do takrat povsem zdravemu Marku, ki je delal kot vodja raziskovalnega plovila na Morski biološki postaji Piran, začele pojavljati driske. »Aprila se je stanje še poslabšalo, začel sem hujšati, pojavila se je kri na blatu. Šel sem k zdravniku, ki je rekel, da so vzrok hemoroidi. Nekako nisem najbolj verjel tej razlagi, saj so se mi zdele težave prehude za tako obroben problem. Ker težave niso prenehale, sem šel nazaj in na moje vztrajanje me je zdravnik poslal na kolonoskopijo. Že med samim pregledom mi je izkušena zdravnica povedala, da imam v danki zelo verjetno raka, ki mi ga bodo zdravili na Onkološkem inštitutu.«

Novico je sprejel zelo slabo. »Šel sem iz ordinacije in nisem vedel, kaj se pravzaprav dogaja. Kar sedel sem in razmišljal, ali to zdaj pomeni konec. Bil sem povsem izgubljen in v čistem šoku. Doma sem povedal ženi in potem sva bila v šoku oba. A če se je žena hitro zbrala in me močno spodbujala, podpirala in mi ves čas dajala energijo, pa je pri meni kar trajalo, da sem v sebi znova začutil moč.

Julija je Marko po odločitvi konzilija začel zdravljenje s kemoterapijo in biološkim zdravilom. Operacija ni prišla v poštev, ker je bila bolezen že razsejana in prisotna na jetrih. Zdravljenje je prejemal na tri tedne in prejel je kar 39 ciklusov kemoterapije! Z izjemo prvega cikla je zdravljenje prenašal razmeroma dobro. »Bilo mi je le zelo slabo in hrana mi ni prav dišala. Zaradi tega mi je bilo res težko, saj rad kuham in hrana je v naši družini pomembna tema. Težko mi je bilo, ker nekaj časa nisem mogel ne kuhati ne okušati hrane niti prav zares pri mizi jesti. Silil sem se zaradi otrok, da bi imela sin in hči občutek, da imamo še vedno kolikor toliko normalno družinsko življenje, tudi pri mizi. A shujšal sem 40 kilogramov in še dobro, da sem imel pred boleznijo dovolj zalog,« pove sogovornik in doda, da si je med zdravljenjem težave lajšal tudi s cbd smolo in kapljicami. »O tem sem povedal zdravnici, ki nikakor ni bila navdušena in dogovorila sva se, da s konopljo počakam prve tri mesece, dokler ne bomo videli, ali kemoterapija prijemlje ali ne. Ko so markerji začeli padati, sem si pomagal tudi s konopljo, da sem bolje spal, se malo umiril in imel vsaj nekaj apetita,« razloži Marko.

Po dveh letih in pol je Marko zdravljenje zaključil. Želel je nazaj v službo, želel je svoje staro življenje, kot ga je poznal in imel rad. V službo ga je potiskalo tudi finančno stanje. »Imam kredit za stanovanje in dolgotrajna bolniška je lahko kar velik problem, saj se pritok denarja opazno zmanjša. Ko sem se med zdravljenjem znašel v veliki stiski, kako naj odplačujem kredit in ob tem še vzdržujem družino, so mi na banki k sreči povedali, da imam kredit zavarovan in tako mi je leto in pol obroke odplačevala zavarovalnica. To je zelo pomemben podatek, zapisan v drobnem tisku, ki pa ga veliko ljudi spregleda,« pove Marko in doda, da je zelo hvaležen bančni uslužbenki, ki ga je na to možnost opozorila.

.