Celostni pristop k zdravljenju raka: Koristi meditacije za duševno in telesno zdravje



 
Rak in njegovo zdravljenje sta lahko za bolnike z rakom in njihove bližnje zelo stresna. Meditacija vam lahko pomaga umiriti um in izboljšati sposobnost osredotočanja, kar lahko zmanjša stres in tesnobo, ki ju povzroča rak.

Če so vam ali vašemu bližnjemu diagnosticirali raka, iz prve roke veste, kako stresna je ta izkušnja. Diagnoza lahko sproži tesnobo in občutke obupa. Negotovost glede vašega zdravja in stranski učinki zdravljenja so pogosto obremenjujoči. Morda imate težave s spanjem in čutite telesne bolečine. Vaša čustva lahko močno nihajo, zaradi česar se počutite kot na čustvenem toboganu.

Meditacija je lahko eden od načinov, kako najti olajšanje pri premagovanju tovrstnih izzivov, povezanih z rakom. Pomaga lahko tudi pri zmanjševanju stresa, obvladovanju bolečine, povečanju energije in izboljšanju spanja. Zdravnik vam lahko predlaga vadbo meditacije kot del vašega načrta celostne oskrbe.


Foto: Dreamstime

Meditacija je praksa, ki je nastala že 5000 let pred našim štetjem. Izvirala naj bi iz Indije, vključena pa je v številne verske in duhovne tradicije po vsem svetu.


Kaj je meditacija?

Danes je meditacija močno raziskana v zdravstvu in na področju duševnega zdravja ter se izvaja kot integrativni pristop za pomoč pri obvladovanju stranskih učinkov raka in njegovega zdravljenja kot del pristopa k celostni zdravstveni oskrbi na podlagi duha in telesa.

Dokazano je, da praksa meditacije umirja um in telo, povečuje zavedanje in usmerja pozornost.
Človeški um lahko premišljuje o preteklosti ali skrbi za prihodnost, kar lahko vodi v stres. Meditacija pomaga um vrniti v sedanji trenutek, kar nas lahko osvobodi stresnih spominov ali skrbi, na katere nimamo vpliva. V sedanjem trenutku lahko vadimo jasnost, perspektivo in sočutje.


Zakaj ljudje z rakom meditirajo?

Eden od glavnih razlogov za meditacijo pri bolnikih z rakom je boljše počutje. Meditacija lahko zmanjša tesnobo in stres. Pomaga lahko tudi pri obvladovanju težav, kot so:

  • bolečine
  • težave s spanjem
  • utrujenost
  • občutek bolezni
  • visok krvni tlak

Meditacija lahko začne koristiti šele čez nekaj časa. Sprva se boste morda počutili bolj stresno, saj boste videli, kako zaposlen je vaš um. Toda če boste meditirali vsak dan vsaj za kratek čas, boste ugotovili, da vam bo šlo lažje. Postopoma se boste počutili mirnejše in manj pod stresom. Ključna je redna praksa.
 


Kako izvajate meditacijo?



Meditacija je proces, ki se izpopolnjuje in razvija več mesecev ali let. Včasih ga je težko ohraniti, zato pomaga stalna podpora osebe - terapevta, ki vas uči meditacije.

Foto: Dreamstime


Meditacijo lahko vodijo:

  • osebe, ki so se usposobile za poučevanje meditacije
  • zdravniki in medicinske sestre
  • psihiatri, psihologi in drugi strokovnjaki za duševno zdravje
  • učitelji joge

Meditacijo lahko izvajate sami doma, vendar je najbolje, da vas najprej pouči usposobljen učitelj meditacije. To lahko traja le nekaj 20- do 30-minutnih srečanj. Lahko pa traja tudi dlje, odvisno od vrste meditacije.

Nekaterih vrst meditacije se lahko naučite v skupinah ali s poslušanjem ali gledanjem učnih gradiv za meditacijo.


Kaj počnete, je odvisno od vrste meditacije, ki jo izvajate.

Večina vrst meditacije vključuje, da poiščete mirni prostor, ki je odmaknjen od motečih dejavnikov vsakdanjega življenja. Lahko mirno sedite ali ležite. Pomembno je, da se počutite udobno, vendar v položaju, ki vam omogoča, da ste pozorni in se zavedate.

Učitelj vas običajno spodbuja, da dovolite mislim in občutkom, da prihajajo in odhajajo, ne da bi jih poskušali odgnati ali ustaviti. Na začetku se bo to morda zdelo zelo težko izvedljivo. Večina ljudi pravi, da je z vajo lažje.

Pri nekaterih vrstah meditacije glasno izgovarjate stavek ali besedo. Lahko pa imate predmet, h kateremu se lahko vrnete v mislih, na primer svečo ali dihanje. To vam pomaga, da se osredotočite na sedanji trenutek.

Večina učiteljev / terapevtov priporoča, da meditacijo izvajate vsaj 15 do 20 minut dvakrat na dan, če želite doseči najboljše rezultate. Vendar je tudi pet minut enkrat na dan bolje kot nič, zlasti če se počutite slabo ali se težko osredotočite. Vsak dan krajši čas je boljši kot vsake toliko časa daljši čas.

Vrste meditacije

Obstaja veliko različnih vrst meditacije. Večina vključuje mirovanje in tišino. Nekatere pa vključujejo gibanje.


#1: Meditacija čuječnosti

Diagnoza rak predstavlja stres, grožnjo, strah, posledično se počutimo slabo, kar vpliva na to, da se naša pozornost manjša. Meditacija čuječnosti se osredotoča na sprejemanje, usmerjanje pozornosti brez kakršnihkoli sodb in zavedanje svojih občutkov, čustev in misli, zlasti v sedanjem trenutku.

Vadba čuječnosti pomaga videti stvari na drugačen, svež način in poveča občutek zaupanja v to, da nam je na voljo več možnosti in več moči za soočanje z različnimi življenjskimi izzivi. Meditacijo čuječnosti (nekateri čuječnosti pravijo tudi pozornost) lahko izvajate sede ali leže.



Foto: Dreamstime
Pozornost in zavedanje nežno vračajte v sedanji trenutek, kadarkoli opazite, da sanjarite ali ste raztreseni. Čuječnost zbuja iz t.i. »spanca nezavedanja« in omogoča, da zavestno sodelujete v sedanjem trenutku in dogajanju. Pomaga, da ne delujete po principu avto-pilota, ki povzroča, da gredo trenutki mimo vas, ne da jih sploh opazite. Eden od načinov je, da se zavedate občutka dihanja in ga uporabljate kot sidro, h kateremu se um vrača.




Ko smo čuječi, smo bolj povezani s svojim telesom in umom. Bolje se lahko soočamo z življenjem in ga bolj polno živimo. Stranski učinki so običajno boljši spanec, manj stresa, boljša samopodoba in več energije ter navdušenja.

Tako kot pri vsaki mišici, gre tudi tu za trening in krepitev pozornosti, da mišica ne začne pešati. Vprašajte se: čemu dajete oziroma posvečate pozornost? Gre za zavedanje, kje je vaša pozornost. Zatem pa se vprašajte: kje želite, da je vaša pozornost?


#2: MBSR (Mindfulness-Based Stress Reduction)

Zmanjševanje oz. lajšanje stresa s pomočjo pozornosti/čuječnosti (MBSR) je osemtedenski program, ki uči meditacije s pomočjo čuječnosti, da bi se lažje spoprijeli s stresom in bili bolj mirni v življenju.

MBSR (Mindfulness-Based Stress Reduction) je znanstveno raziskan, uporabljan tudi v bolnišnicah in v terapevtske namene ter ga učijo na Medicinski fakulteti Univerze v Massachusets-u v ZDA. Razvil ga je Jon Kabat-Zinn. To vrsto meditacije ponujajo številne bolnišnice in klinike v ZDA.

Vključuje:

  • meditacijo v sedečem položaju (zavedanje dihanja, osredotočena pozornost)
  • skeniranje telesa (zavedanje občutkov v telesu)
  • zavestno gibanje
  • meditacijo med hojo
  • meditacijo vpogleda
  • opazovanje, kako naše misli in čustva vplivajo na nas, kar nam lahko pomaga, da se učinkoviteje odzovemo na situacije

Sorodna vrsta MBSR je kognitivna terapija, ki temelji na čuječnosti (MBCT).


#3: Osredotočena ali fokusirana meditacija

Pri osredotočeni meditaciji se uporablja predmet, na primer roža ali plamen sveče, s katerim svojo pozornost vrnemo v sedanji trenutek. To lahko pomaga umu, da se bolje osredotoči, kar je pomemben del meditacije.


#4: Vizualizacija

Pri vizualizaciji v mislih ustvarjate določene podobe. Svojo domišljijo usmerite v ustvarjanje slik ali podob z določenim razlogom, na primer za lajšanje simptomov raka ali sprostitev.

Pri vodeni vizualizaciji glas usmerja vašo pozornost na določen način, da se sprostite. To je lahko nekdo, ki je z vami, ali pa prisluhnete zvočnemu posnetku. Pri tem si lahko v mislih ustvarite podobo sproščujočega prizora. Na primer sprehod po gozdu ali ležanje na sveže pokošeni travi ob čudovitem jezeru. V mislih ni treba ničesar videti. Zadostuje že samo razmišljanje o podobah.


#5: Transcedentalna meditacija

Ta metoda vključuje ponavljanje določene besede ali besedne zveze (mantre) kot sidro za vašo pozornost. Ta stavek lahko izberete sami ali pa vam ga predlaga učitelj. Cilj je povečati vašo energijo in zmanjšati raven stresa. Pomaga tudi pri razvijanju koncentracije in osredotočanju uma.


 #6: Meditacija z gibanjem


Meditacija z gibanjem je lahko sestavljena iz tai-čija, qi gonga ali hoje. Med gibalno meditacijo je vaše zavedanje zasidrano v namernih gibih vašega telesa.

Foto: Dreamstime


#7: Meditacija ljubeče naklonjenosti
Meditacija ljubeče naklonjenosti se osredotoča na namerne misli o ljubezni, podpori in dobrem počutju, namenjene določenim ljudem ali skupinam ljudi. Ljubečo prijaznost lahko pošljete svojim bližnjim, tistim, ki trpijo zaradi bolezni, ali tistim, ki jim želite odpustiti.



Kako meditirati

Med meditacijo opazujete svoje misli, čustva in občutke v telesu, kot da bi jih opazovali s ptičje perspektive. Svojega doživljanja ne poskušajte spremeniti. Namesto tega bodite radovedni, odprti k svojim izkušnjam in ozaveščanju tako prijetnih kot neprijetnih stanj. Z opažanjem teh izkušenj običajno ustvarite premor med svojim čustvom in odzivom. V tem premoru se pojavijo perspektive in možnosti, ki jih sicer morda sicer ne bi opazili.

Ko opazite napetost v mišicah ali druge napetosti, jih radovedno raziščete, namesto da se jim upirate. Skozi izkušnjo boste postali opazovalec svojega uma in telesa ter prepoznali, kako se vaše misli, čustva in telesni občutki medsebojno prepletajo. Ko boste radovedno raziskali svoje nelagodje, boste vodeni, da telesu in/ali umu nežno dovolite sprostitev napetosti.

Meditacijo čuječnosti lahko izvajate na različne načine. Lahko poskusite z vodeno meditacijo, sproščanjem ali globokim dihanjem.

Formalna praksa čuječnosti vključuje naslednje korake:

  • Sedite z zaprtimi očmi in sledite dihanju.
  • Opazujte, kako vaš dih postane sidro, ki vam omogoča, da prizemljite svojo pozornost.
  • Ozavestite, kako dihanje občuti vaše telo: dviganje in spuščanje prsnega koša in trebuha, občutek zraka, ki vstopa in izstopa iz nosnic ali ust.
  • Ko se vaš um začne ukvarjati z mislimi in čustvi, to opazite.
  • Zavedajte se, da ste pravkar imeli misel ali čustvo, nato pa nežno vrnite pozornost na dihanje.

Pri drugih vrstah meditacije se lahko uporabljajo drugačna sidra osredotočenosti. Lahko na primer:

  • Zaprite oči in se osredotočite na zvoke okoli sebe.
  • Meditirate med hojo, tako da se osredotočite na vsak korak, ki ga naredite.
  • Vizualno usmerite svojo pozornost in se osredotočite na določene barve v svojem okolju.
  • Se lotite pregledovanja telesa in opazujete določene vrste občutkov oblačil, pohištva, temperature ter notranjih telesnih stanj, kot so bolečina, stres, napetost, sprostitev ali olajšanje.

Vadite zavestno zavedanje pri rednih vsakodnevnih dejavnostih, kot so prehranjevanje, prhanje ali opravljanje gospodinjskih opravil.

PREIZKUSITE: 10-minutna vodena meditacija – pregled telesa (body scan) z Davidom Zupančičem, zdravnikom in avtorjem knjige Znanost mirnega življenja  



Foto: Dreamstime
Najlažje se opravlja v ležečem položaju v mirnem, tihem okolju, kjer nimate motilcev. Lezite na hrbet in se čim udobneje namestite. Če občutite bolečin v področju križa, si kolena podložite z blazino.
Za 10 minut se sprostite, zaprete oči in sledite glasu učitelja. Zaupajte mu in mu naklonite lastno pozornost. Če med vajo zaspite, se namestite v malo bolj pokončen položaj in vajo ponovite.
Povezava do vodene meditacije je TUKAJ




Raziskave o vplivu meditacije pri zdravljenju raka

Raziskave so preučevale meditacijo kot način zmanjševanja stresa v umu in telesu. Večina raziskav se je osredotočila na zmanjševanje stresa na podlagi čuječnosti oziroma pozornosti (MBSR).

Nekatere študije so pokazale, da lahko čuječnost pomaga pri lajšanju določenih simptomov in izboljšanju kakovosti življenja ljudi z rakom, in sicer lahko:

  • izboljša razpoloženje,
  • izboljša koncentracijo,
  • zmanjša depresijo in tesnobo,
  • zmanjša simptome in neželene učinke, kot je slabost (bruhanje),
  • okrepi imunski sistem.

Mnogi, ki prakticirajo čuječnost, poročajo, da se sredi kaosa počutijo mirnejše, manj impulzivne in bolje obvladujejo uravnavanje čustev, kar izboljša kakovost njihovega življenja.
 
Meditacija čuječnosti pomaga izboljšati spanec

Bolniki z rakom se pogosto soočajo z utrujenostjo in motnjami spanja. Morda imate težave s spanjem ali ohranjanjem spanca ali pa imate nemiren spanec. Morda se spopadate tudi z nespečnostjo, zaradi česar brez drugih ukrepov težko ostanete budni in osredotočeni v dnevnih urah. Ugotovili so, da se pri tistih, ki redno vadijo čuječnost, podaljšata trajanje in kakovost spanja.

Foto: Dreamstime

Meditacija čuječnosti lahko pomaga zmanjšati bolečino

Od 20 do 50 odstotkov bolnikov z rakom poroča o bolečinah. Pri tistih z napredovalim rakom jih 80 odstotkov poroča o zmerni do hudi bolečini.  

Namen meditacije je zmanjšati bolečino z zmanjšanjem stresa. Ko začutite bolečino, se telo naravno odzove tako, da se okoli bolečine napne. Sčasoma lahko napetost sama po sebi poveča bolečino. Čuječnost je zasnovana tako, da vam pomaga pozorno opazovati vaše doživljanje, medtem ko izvajate nežne spodbude za sprostitev napetosti okoli bolečine.

Meditacija čuječnosti lahko poveča energijo

Osnovni simptom raka je utrujenost. Ta je posledica samega raka, boja telesa z rakom, vpliva zdravljenja raka in s tem povezanega stresa. Ko ste na primer tesnobni in pod stresom, telo sprošča hormona adrenalin in kortizol, kar povzroči odziv „boj ali beg". To lahko otežuje spanje, kar vodi do občutka izčrpanosti. Oba dejavnika lahko zmanjšata vaš imunski odziv. Po drugi strani pa lahko zmanjšanje stresa, izboljšanje spanca in podpora imunskemu sistemu prispevajo k večji energiji. Ko ste v stanju umirjenosti, telesu ni treba delati tako naporno. Prakticiranje čuječnosti lahko pomaga zmanjšati srčni utrip, krvni tlak, raven adrenalina in kortizola.

Izvajanje meditacije v skupini lahko prispeva k socialni povezanosti

Številni programi zdravljenja raka v tujini ponujajo skupino za čuječnost kot del integrativnega načrta oskrbe. Obiskovanje teh skupin pomaga vzpostaviti stik z drugimi bolniki v podobnih okoliščinah, ki lahko z vami sočustvujejo. Socialna podpora je lahko še posebej koristna, ko se spopadate z zahtevno diagnozo.

Ni dokazov, da bi meditacija pomagala pri preprečevanju, zdravljenju ali ozdravitvi raka ali katere koli druge bolezni.


Ali je meditacija varna?

Na splošno je meditacija zelo varna in neželeni učinki so redki. Zato je meditacija ob zdravljenju raka običajno varna.

Vendar se o vsaki dopolnilni ali alternativni terapiji, ki jo želite preizkusiti, obvezno pogovorite z zdravnikom, da bo imel popolno sliko o vaši oskrbi in zdravljenju.

Ljudje, ki imajo kakršno koli duševno bolezen, naj se pred začetkom meditacije najprej posvetujejo s svojim zdravnikom in usposobljenim inštruktorjem meditacije. Pozornost na sedanji trenutek lahko namreč poslabša simptome, kot so npr: depresija, anksioznost, hiter uma (manija) in blodnje (psihoza).
Ko vadite meditacijo, boste morda jasneje videli tesnobo, depresivne občutke ali negativne misli, ki jih imate. Zaradi tega se lahko počutite prestrašene, žalostne ali zmedene.

Če se po meditaciji počutite tesnobno, je pomembno, da to poveste inštruktorju meditacije ali se obrnete na svojega zdravnika.
---
Obstajajo posebni tečaji za usposabljanje ljudi, da postanejo strokovnjaki, učitelji za vodeno meditacijo, vizualizacijo in sprostitvene tehnike. Pomembno je, da se odločite za usposobljenega učitelja ali terapevta meditacije. Vaš zdravnik ali medicinska sestra vam bosta morda lahko priporočila uglednega terapevta.
---
Meditacija je običajna sestavina integrativnega načrta oskrbe, ki vključuje komplementarne in alternativne terapije, in se izvaja kot pristop za obvladovanje stranskih učinkov poleg zdravljenja raka, ne pa kot nadomestilo zanj.  






© 2018 Europacolon | Vse pravice pridržane | Izdelava: MMstudio