Rak požiralnika
Ocenjuje se, da v Evropi vsako leto zboli za rakom požiralnika 53.000 ljudi, približno 45.500 ljudi pa zaradi te bolezni žal umre (ECIS, 2020)
Rak požiralnika je v Sloveniji redek in predstavlja manj kot 1 % vseh novo odkritih bolnikov z rakom. Glede na podatke iz Registra raka je v letu 2020 za rakom požiralnika na novo zbolelo 94 oseb. Najpogosteje zbolijo moški po 50. in 60. letu.
Rak požiralnika se razvije v požiralniku ali na mestu, kjer se požiralnik povezuje z želodcem.
Poznamo dve vrsti raka požiralnika: ploščatocelični karcinom (SCC), ki se pojavi v zgornjem delu požiralnika, in adenokarcinom (EAC), ki se pojavi na stiku požiralnika in želodca.
- Ploščatocelični karcinom je najpogostejša vrsta, saj predstavlja 88 % primerov. Počasi se zmanjšuje, verjetno zaradi izboljšanja prehrane in zmanjšanja uživanja cigaret.
- V razvitih državah pa narašča prevalenca adenokarcinoma, verjetno zaradi povečane debelosti, gastroezofagealne refluksne bolezni (GORD) in kroničnih okužb.
Znaki in simptomi raka požiralnika
Najpogostejši znaki raka požiralnika so motnje požiranja hrane,
ki jih bolnik najprej začuti pri gosti hrani, nato pa tudi pri tekoči.
Ob tem tudi hujša, postane hripav, pojavi se kašelj, povečajo se območne
bezgavke. Neredko bolniki opazijo tudi črno blato, lahko pa tudi
bruhajo ali izkašljujejo kri, ko bolezen napreduje, pa se pojavi tudi
kaheksija ali bolezenska sestradanost.
Prvi 4 simptomi raka požiralnika vključujejo:
- refluks kisline, prebavne motnje ali zgaga (gastroezofagealna refluksna bolezen – GERB),
- bolečina ali težave pri požiranju (disfagija),
- bruhanje in pogosto dušenje s hrano,
- nepojasnjena izguba telesne teže.
Bodite pozorni tudi na bolečine v prsih (pritisk ali pekoč občutek v prsih), težave ali bolečine pri požiranju, bolečino za prsno kostjo ali v grlu in na hripav glas ali močan kašelj.
Zgodnji stadij raka požiralnika običajno ne povzroča simptomov in znakov.
Rak požiralnika se namreč razvija več let in simptomi lahko ostanejo
razmeroma blagi ali včasih celo neopazni, dokler bolezen ne napreduje.
Disfagija
je občutek, da hrana ne pride v telo in med prehranjevanjem obtiči v
žrelu, prisotne so tudi težave s požiranjem določene hrane ali tekočin.
Disfagija
je občutek, da hrana ne pride v telo in med prehranjevanjem obtiči v
žrelu, prisotne so tudi težave s požiranjem določene hrane ali tekočin.
Kaheksija oz. telesno propadanje je sindrom, pri katerem presnovne spremembe
vodijo do shiranosti oz. izgube telesne mase, ki se je ne more
nadomestiti samo s prehrano. Zanjo je značilna neželena izguba telesne
teže zaradi izgube telesnih beljakovin in maščevja. Spremljajoči pojav
so še atrofija mišičevja, otekline, kronična utrujenost, izguba teka in
splošna oslabelost, kar običajno zaznamo kot znake »propadanja«.
Preprečevanje in zgodnja diagnoza
Sistematično
presejanje prebivalstva ni realno niti izvedljivo; za zdravstvene
sisteme ne bi bilo vzdržno, saj je dejavnikov tveganja preveč,
zanesljivega diagnostičnega testa pa trenutno ni na voljo.
Vendar pa obstajata dva načina učinkovitega preprečevanja pojava raka požiralnika in zgodnje diagnosticiranje:
- Primarno preprečevanje: vključuje prepoznavanje, zdravljenje ali odstranjevanje skupnih dejavnikov tveganja za bolezen.
- Sekundarno preprečevanje: to je redno spremljanje zgodnjih simptomov bolezni.
Primarno preprečevanje raka požiralnika je predvsem zdravljenje bolnikov z gastroezofagealno refluksno boleznijo (GERB).
GERB pogosto občutimo kot blag in običajen simptom, zato ga mnogi ne
vidijo kot razlog za posvet z zdravnikom. Na primer, več tednov
neprekinjene prebavne motnje ali zgage je primeren čas, da ljudje
obiščejo svojega zdravnika.
Dejavniki tveganja
Dejavniki tveganja za nastanek tega raka so predvsem kajenje, prekomerno uživanje alkohola, pretirana telesna teža, refluksna bolezen, kila požiralnika (hiatalna hernija).
Diagnostične preiskave in zdravljenje
Osnovna diagnostična preiskava je gastroskopija oziroma pregled zgornjih prebavnih poti z endoskopom, s katerim zdravnik pregleda sluznico požiralnika, želodca ter dvanajstnika in lahko tudi odvzame vzorce tkiva za patohistološko preiskavo.
Poleg te opravijo tudi preiskave, s katerimi zamejijo bolezen in določijo njen stadij. Te preiskave so: endoskopski UZ požiralnika, RTG požiralnika s kontrastom, CT-preiskave prsnega koša in trebuha, UZ trebuha ter v nekaterih primerih tudi bronhoskopijo.
Rak požiralnika zdravijo kirurško, z obsevanjem in s kemoterapijo ali s kombinacijo vseh naštetih metod.
Pri omejeni bolezni je predvideno samo kirurško zdravljenje, pri lokalno napredovali bolezni bolnik prejme dodatno zdravljenje s kombinacijo obsevanja in kemoterapije, ki jo dobi bodisi pred operacijo ali po njej.
Če tumorja ni mogoče operirati, bolnik najprej prejme zdravljenje s kombinacijo obsevanja in kemoterapije, ki ji sledi operacija, lahko pa je zdravljenje po obsevanju in kemoterapiji zaključeno.
Pri neozdravljivi bolezni je možno narediti tako imenovano paliativno operacijo, tele- ali brahiradioterapijo, vstaviti žično opornico ali lasersko rekanalizacijo na mestu zožitve, vstaviti hranilno gastro- ali jejunostomo in/ali vstaviti nazogastrično sondo.
Po zdravljenju bolniki prihajajo na kontrolne preglede najprej na tri mesece, na katerih opravijo klinični pregled in osnovne krvne preiskave. Enkrat na leto bolnik opravi UZ ali CT trebuha, RTG pljuč in endoskopski pregled zgornjih prebavil. Po dveh letih pride na pregled vsakih šest mesecev, po petih letih pa spremljanje bolnika prevzame splošni zdravnik.
Občutite večjo moč!
Se kot bolnik pogosto počutite zmedeni in v težavah? Ste na srečanjih z zdravnikom morda zaskrbljeni? Želite imeti vpliv na to, kako se bo odvijalo vaše zdravljenje in potovanje z boleznijo? Želite biti dobro obveščeni? Želite biti slišani? Želite biti opolnomočeni?
Program Moj DiCE Sopotnik vam nudi prav to - opolnomočenje, dodatne informacije in podporo na dosegu roke.
Če se spopadate z rakom požiralnika, so lahko kontrolni obiski pri zdravniku, ko imate omejen čas, da poveste svoje izkušnje iz zadnjih nekaj tednov ali mesecev, težavni.
A ni treba, da je tako.
Moj DiCE Sopotnik vam bo v
pomoč in oporo, da se boste počutili močnejše:
- Imeli na dosegu verodostojne informacije o vaši bolezni, preiskavah in možnostih zdravljenja;
- Se bolje pripravili na posvetovanja z zdravnikom, vprašali zdravstveno osebje, kar vas zanima, dobili odgovore in se počutili slišane;
- Imeli na dosegu roke zabeležene vse podrobnosti iz preteklih tednov.
- Zdravniku ne boste pozabili omeniti svojih vzponov in padcev, ter deliti celostno in podrobno stanje, kako se počutite, kaj doživljate.
Registrirajte se še danes in pridobite dostop do varnega okolja s številnimi informacijami, ki vam bodo v pomoč.
Prenesite BREZPLAČNO aplikacijo* »Moj DiCE sopotnik« :
Začnite spremljati svojo pot z rakom.
Bodite opolnomočeni, informirani in proaktivni.
Več o Moj DiCE Sopotniku najdete TUKAJ
*Trenutno na voljo v angleščini.
| 
|
Več o raku požiralnika si lahko prebereta v knjižici
RAK POŽIRALNIKA – Kaj morate vedeti o bolezni, Onkološki inštitut Ljubljana, 2014