Rak želodca
O raku želodca
Rak želodca ni v središču pozornosti kot drugi raki, na primer rak dojk in rak debelega črevesa in danke, zato je potrebno biti še toliko bolj pozoren na dejavnike tveganja.
Strokovnjaki opozarjajo, da lahko posamezniki z največjim tveganjem za to bolezen zaradi upadanja incidence raka želodca skozi čas in s tem povezanega pomanjkanja ozaveščenosti o raku želodca spregledajo zgodnje simptome raka želodca, kot so nepojasnjeno napihovanje, prebavne motnje, slabokrvnost in spremljajoča utrujenost.
Rak želodca se razvije, ko začnejo maligne celice rasti nekje v petih plasteh, ki sestavljajo sluznico želodca. Večina rakov želodca se začne v najgloblji plasti, sluznici, v kateri so žleze, ki proizvajajo želodčno kislino in encime za lažjo prebavo. To so adenokarcinomi, ki predstavljajo večino rakov želodca.
| Rak želodca pogosteje prizadene starejše ljudi.
Približno 60 %
primerov se pojavi pri bolnikih, starejših od 65 let. Tveganje za
nastanek raka želodca v življenju je nekoliko večje pri moških. Vendar
pa lahko prizadene vsakogar.
|
Zdravljenje raka želodca bo najverjetneje uspešno, če je rak le v želodcu in odkrit v zgodnji fazi. Napoved je dokaj dobra in mnogi lahko pričakujejo ozdravitev. Večino rakov želodca pa žal odkrijejo, ko je bolezen že napredovala – raste skozi steno želodca ali se širi v druge dele telesa - in je ozdravitev težja.
- Rak želodca je peta najpogosteje diagnosticirana vrsta raka in četrti najpogostejši vzrok smrti zaradi raka na svetu.
- Rak želodca je deseti najpogostejši rak in sedmi najpogostejši vzrok smrti zaradi raka v Evropi (ECIS, 2022). V Evropi se stopnja 5-letnega preživetja giblje med 19 in 30 %.
- Za rakom želodca vsako leto v Sloveniji zboli okoli 450 ljudi, kar predstavlja okoli pet odstotkov vseh novoodkritih bolnikov z rakom.
Preprečevanje razvoja bolezni je najboljši način za zmanjševanje umrljivosti zaradi raka želodca. Razveseljuje pa dejstvo, da pojavnost tega raka upada.
Znaki in simptomi raka želodcaRak želodca se običajno razvija počasi, tudi več let. V DNK celicah želodca se zgodijo majhne spremembe, ki spodbudijo celice k pretiranemu razmnoževanju, kopičenju in tvorjenju nenormalne rasti, kar imenujemo tumorji.
V zgodnjih fazah ne povzroča vedno simptomov oziroma so znaki raka želodca zlasti na začetku bolezni neznačilni. Ko se pojavijo, so lahko simptomi
prebavne motnje in
bolečine v zgornjem delu trebuha. Simptomi se lahko pojavijo šele, ko je rak že napredoval.
Z napredovanjem bolezni pa se pojavijo težave in bolniki lahko občutijo naslednje simptome:
- Napihnjenost: Občutek, da je želodec napihnjen ali zelo poln (občutek zgodnje sitosti), tudi po majhnem obroku, je lahko znak, da tumor ovira del želodca.
- Bolečine v trebuhu: Splošna bolečina v predelu želodca brez znanega vzroka je pogost znak raka na želodcu.
- Nenamerna izguba telesne teže: Težave pri prehranjevanju (težave pri požiranju), izguba apetita (odpor do mesa) in slabost so simptomi, ki lahko povzročijo izrazito nenamerno izgubo telesne teže in na katere je treba opozoriti zdravnika.
Prebavne motnje, zgaga ali gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB):
Zgaga je vračanje kisline v požiralnik, ki ga spremlja pekoč občutek za
prsnico, in se na žalost pogosto pojavi ponoči. Ko ležite, lahko
želodčna kislina lažje zaide v požiralnik. Mnogim bolnikom je pekoča,
pogosto huda bolečina za prsnico še posebej neprijetna. Zato lahko pride
med drugim tudi do naslednjih pojavov: spahovanje kisline (ko pri
spahovanju v požiralnik zaide nekaj želodčne kisline), neprijeten okus v
ustih, pogosto odkašljevanje in kašelj, astma in druge težave z
dihanjem, hripavost, pritisk in bolečine v želodcu.
| 
|
- Slabost in bruhanje: Bolj dramatična predstavitev bolečin v trebuhu, napihnjenosti in nelagodja lahko vključuje bruhanje, lahko celo bruhanje krvi.
- Bodite pozorni tudi na črno blato, drisko ali zaprtje, kri v blatu, oziroma blato, ki je lahko videti temno rjavo ali črno, nabiranje tekočine v trebušni votlini (ascites), povečane bezgavke ter šibkost in utrujenost.
Rak želodca, ki se razširi v druge dele telesa oz. metastatski rak želodca povzroča simptome, ki so značilni za mesto, kamor se je razširil. Če se rak na primer razširi v bezgavke, lahko povzroči bulice, ki jih lahko otipate skozi kožo. Rak, ki se razširi v jetra, lahko povzroči porumenelost kože in očesnih beločnic. Če se rak razširi v trebuhu, lahko povzroči, da se trebuh napolni s tekočino in je lahko videti otekel.
Pomembno si je zapomniti, da so ti simptomi tudi razmeroma pogosti znaki nerakavih obolenj, kot sta razjeda ali okužba. Sami po sebi ali celo v kombinaciji ne pomenijo nujno, da ima nekdo raka na želodcu. Vendar je priporočljivo, da vsakdo s takšnimi simptomi obišče zdravnika, da se lahko postavi pravilna diagnoza in po potrebi čim prej začne zdravljenje.
Preprečevanje in zgodnja diagnoza
Gotovega načina za preprečevanje raka na želodcu ni, vendar lahko z nekaterimi ukrepi zmanjšate tveganje, kot denimo s pravilno prehrano, vzdrževanjem zdrave telesne teže, redno telesno dejavnostjo, ne uživanjem alkohola in da ne kadite.
- Tveganje za raka želodca zmanjšuje prehrana, ki vključuje veliko svežega, barvitega sadja in zelenjave ter polnozrnata živila. Izogibajte se rdečemu in predelanemu mesu, sladkanim pijačam in močno predelanim živilom.
| Citrusi (kot so pomaranče, limone in grenivke) so lahko še posebej koristni, vendar se morate zavedati, da lahko grenivke in grenivkin sok spremenijo raven nekaterih zdravil, ki jih jemljete, v krvi. Preden grenivko vključite v prehrano, priporočamo, da se o tem posvetujete z zdravnikom oz. zdravstvenim timom.
|
- Prekomerna telesna teža ali debelost povečujeta tveganje za nekatere vrste raka želodca, zato bi lahko z ohranjanjem zdrave telesne teže zmanjšali vaše tveganje.
- Tudi redna telesna dejavnost lahko pomaga zmanjšati tveganje za nastanek raka želodca.
- Uživanje alkohola verjetno povečuje tveganje za nastanek raka na želodcu, zato lahko izogibanje ali omejevanje uživanja alkohola zmanjša tveganje.
- Kajenje lahko poveča tveganje za nastanek raka zgornjega dela želodca (del, ki je najbližje požiralniku). Uporaba tobaka povečuje tveganje tudi za številne druge vrste raka. Če ne kadite, ne začnite kaditi.
Kako do diagnoze?
- Bolnik bo verjetno najprej obiskal gastroenterologa, ki je specializiran za bolezni prebavil.
- Prvi korak pri diagnosticiranju raka želodca je izključitev drugega stanja, kot je razjeda, na katero morda opozarjajo simptomi. Zdravnik lahko odredi krvne preiskave, da preveri, ali gre za bolezni, kot je anemija.
- Zdravnik lahko odredi tudi slikovne preiskave, kot je CT (računalniška tomografija), s katero lahko zdravniki vidijo tumorsko maso v želodcu.
- Lahko odredi tudi endoskopijo, pri kateri se po požiralniku in v želodec vstavi sonda s kamero na koncu, da se pregleda notranjost želodca.
- Če med endoskopijo opazijo tumor, lahko z endoskopom opravijo biopsijo. Patolog bo izvzet vzorec tkiva pregledal pod mikroskopom in ugotovil, ali so v njem prisotne rakave celice.
POMEMBNO: Če imate znake in simptome, ki vas skrbijo, se dogovorite za pregled pri svojem osebnem in/ali družinskem zdravniku, ki bo najprej raziskal pogostejše vzroke teh simptomov ali pa vas napotil k specialistu, na primer gastroenterologu ali onkologu. Dejavniki tveganja
Dejavniki tveganja za nastanek raka želodca so predvsem prekomerno uživanje močno začinjene hrane, dimljenega in slanega mesa, kajenje ter okužba z bakterijo Helicobacter pylori.
Čeprav dejavniki tveganja pogosto vplivajo na nastanek raka, pa ga večinoma ne povzročajo neposredno. Nekateri ljudje z več dejavniki tveganja nikoli ne zbolijo za rakom, medtem ko drugi brez znanih dejavnikov tveganja zbolijo. Poznavanje dejavnikov tveganja in pogovor o njih z zdravnikom vam lahko pomagata pri bolj premišljenih odločitvah glede življenjskega sloga in zdravstvene oskrbe.
Naslednji dejavniki lahko povečajo tveganje za nastanek raka na želodcu:
- Starost - Rak želodca se najpogosteje pojavi pri ljudeh, starejših od 55 let. Večina ljudi z diagnozo raka želodca je starih med 60 in 70 let.
- Spol - Moški imajo skoraj dvakrat večjo verjetnost, da zbolijo za rakom želodca, kot ženske.
- Bakterije - Pogosta bakterija, imenovana Helicobacter pylori, povzroča vnetje želodca in razjede. Velja tudi za enega glavnih vzrokov za nastanek raka na želodcu. Na voljo je testiranje za H. pylori, okužbo pa lahko zdravimo z antibiotiki. Testiranje na H. pylori je priporočljivo, če ste imeli sorodnika prve stopnje, na primer starša, sorojenca ali otroka, ki so mu diagnosticirali raka želodca ali okužbo s H. pylori. Okužbo lahko imajo tudi drugi družinski člani, zato je treba okužbo zdraviti, če jo odkrijejo.
Helicobacter pylori je vrsta gramnegativnih spiralastih bakterij iz rodu Helicobacter, ki živi v našem želodcu. Okužba z bakterijo H. pylori je najpogostejša kronična okužba, razširjena po vsem svetu, ki naj bi jo imela celo več kot polovica svetovnega prebivalstva. Povzročala naj bi različne bolezni in razjede želodčne sluznice ter bila glavni vzrok za razvoj raka na želodcu. Več kot 80 % ljudi, okuženih z bakterijo, nima nobenih znakov okužbe. Okužba z agresivnejšimi sevi bakterije, njihov prekomerni razrast in prisotnost dodatnih dejavnikov (nezdrava prehrana, kajenje, alkohol, nekatera zdravila in stres) pa lahko privedejo do različnih težav in nekaterih resnih bolezni. Ugotovljeno je bilo, da je bakterija H. pylori poglavitni vzrok za nastanek kroničnih bolezni želodčne sluznice ter razjed sluznice želodca in dvanajstnika. Povezana je tudi z nastankom raka na želodcu in želodčnega limfoma MALT.Približno 80 % vseh okuženih je brez simptomov. Pri ostalih so klinični znaki lahko sledeči:
- razjede želodca ali dvanajstnika,
- bolečina v zgornjem delu trebuha po jedi (bolečina v žlički),
- tiščanje v zgornjem delu trebuha (tiščanje v žlički),
- zgodnja sitost.
Projekt EUROHELICAN je prvi evropski projekt za preprečevanje raka
želodca z iskanjem in zdravljenjem okužbe s Helicobacter pylori, v
sklopu katerega bodo rezultati raziskave pokazali, ali se strategija
"odkrij in zdravi” lahko uvede kot nov preventivni presejalni program za
odkrivanje raka. Več o samem projektu si lahko preberete TUKAJ
| 
|
- Družinska anamneza/genetika - Pri osebah, katerih starši, otroci ali bratje in sestre so zboleli za rakom na želodcu, je tveganje za nastanek bolezni večje. Poleg tega lahko nekatere dedne genetske bolezni, kot so dedni difuzni rak želodca, Lynchev sindrom, dedni rak dojk in jajčnikov (HBOC) in družinska adenomatozna polipoza (FAP), povečajo tveganje za nastanek raka želodca.
Dedni difuzni rak želodca (HDGC) je redka dedna bolezen, pri kateri je tveganje za nastanek raka želodca zelo povečano in se pogosto razvije v precej zgodnji starosti. Ta redek sindrom je najpogosteje posledica dedne mutacije v genu CDH1. Zato je zelo pomembno, da se prepozna osebe in družine s tem dednim sindromom, saj se pri večini ljudi, ki ga imajo, razvije rak želodca. Družine s HDGC imajo običajno dva ali več bližnjih sorodnikov, ki zbolijo za rakom želodca (običajno za difuznim tipom), in/ali vsaj eno osebo, pri kateri je diagnoza postavljena pred 50. letom starosti. - Prehrana - Prehrana, ki vsebuje veliko soli, je povezana s povečanim tveganjem za nastanek raka želodca. Sem spadajo živila, konzervirana s sušenjem, dimljenjem, soljenjem, in živila z visoko vsebnostjo dodane soli. Uživanje svežega sadja in zelenjave lahko pomaga zmanjšati tveganje.
- Predhodni kirurški posegi ali zdravstveno stanje - Ljudje, ki so imeli operacijo želodca, perniciozno anemijo ali ahlorhidrijo, imajo večje tveganje za nastanek raka želodca. Perniciozna anemija se pojavi, kadar želodec ne more sprejeti dovolj vitamina B12. To povzroči hudo zmanjšanje števila rdečih krvničk. O aklorhidriji govorimo, kadar v želodčnih sokovih ni klorovodikove kisline, ki pomaga prebavljati hrano.
- Poklicna izpostavljenost - Izpostavljenost nekaterim prašnim delcem in hlapom lahko poveča tveganje za nastanek želodčnega raka.
- Tobak in alkohol - Kajenje in pitje velikih količin alkohola lahko povečata tveganje za nastanek raka želodca.
- Debelost - Prekomerna telesna teža pri moških poveča tveganje za nastanek raka želodca. Ni pa znano in dokazano, ali debelost poveča tveganje za nastanek raka želodca pri ženskah.
Bolj ko se zavedamo simptomov in dejavnikov tveganja, bolje lahko zdravstveni timi vsakemu bolniku zagotovijo proaktivne in prilagojene načrte zdravljenja.
Diagnostične preiskave in zdravljenje
Osnovna diagnostična preiskava je gastroskopija oziroma pregled zgornjih prebavnih poti z endoskopom, kjer majhno kamero vnesejo skozi grlo v želodec. Z endoskopom zdravnik pregleda sluznico požiralnika, želodca ter dvanajstnika in če odkrije nekaj sumljivega, lahko tudi odvzame vzorce tkiva za biopsijo, patohistološko preiskavo, kjer se celice pošljejo v laboratorij za nadaljnjo analizo.
Poleg tega bolnik opravi osnovne krvne preiskave, med katerimi določijo tudi tumorske označevalce CEA in CA 19-9. Ob tem so za zamejitev bolezni potrebni še endoskopski UZ in CT trebuha ter RTG prsnih organov, CT prsnega koša, UZ ali CT trebuha, ginekološki pregled pri ženskah ter v določenih primerih scintigrafija okostja.
Eden od dejavnikov, ki jih zdravstveni delavci upoštevajo pri pripravi načrta zdravljenja, je,
kje se rak v želodcu začne. Drugi dejavniki so lahko tudi stadij raka in vrsta celic. Zdravljenje pogosto vključuje operacijo za odstranitev raka na želodcu.
Bolnike z rakom želodca zdravijo kirurško, s kemoterapijo in z obsevanjem.
| Zgodnji rak se lahko zdravi samo s kirurškim posegom. Takšna operacija
vključuje delno ali celotno odstranitev želodca skupaj s tumorjem ter
pripadajočih področnih bezgavk.
Bolniki običajno prejmejo še dodatno
zdravljenje s kombinacijo obsevanja in kemoterapije, v določenih
primerih pa je potrebna kemoterapija pred kirurškim posegom.
|
V
nekaterih primerih vam lahko zdravnik priporoči laparoskopsko operacijo,
pri kateri zdravnik vstavi posebno kamero neposredno v trebuh.
Polovica bolnikov žal ni primernih za operacijo.
Več kot dve tretjini bolnikov ima namreč ob postavitvi diagnoze lokalno napredovalo ali metastatsko bolezen. Kadar tumorja kirurško ni možno odstraniti, bolnike zdravijo s kombinacijo obsevanja (radioterapije) in kemoterapije, in če se je tumor toliko zmanjšal, da ga je možno odstraniti, sledi še operacija. Kemoterapija uniči rakave celice v želodcu in zunaj njega, nato sledi operacija za odstranitev tumorja in nato še ena kemoterapija. Po operaciji se lahko uporabi tudi radioterapija, da se uničijo vse rakave celice, ki ostanejo na območju tumorja. Običajno se uporablja zunanja radioterapija, pri kateri naprava usmeri visoko energijske rentgenske žarke v območje tumorja.
Bolnike po zaključenem zdravljenju spremljajo še pet let.
Prvi dve leti bolniki prihajajo na kontrolne preglede na tri mesece. Na njih opravijo klinični pregled in osnovne krvne preiskave, kjer določijo tudi tumorske označevalce CEA in CA 19-9. Enkrat letno bolniki opravijo tudi UZ ali CT trebuha, RTG pljuč in endoskopski pregled zgornjih prebavil. Po dveh letih bolniki prihajajo na pregled na šest mesecev, po petih letih pa spremljanje bolnika prevzame splošni zdravnik.
Občutite večjo moč!
Se kot bolnik pogosto počutite zmedeni in v težavah? Ste na srečanjih z zdravnikom morda zaskrbljeni? Želite imeti vpliv na to, kako se bo odvijalo vaše zdravljenje in potovanje z boleznijo? Želite biti dobro obveščeni? Želite biti slišani? Želite biti opolnomočeni?
Program Moj DiCE Sopotnik vam nudi prav to - opolnomočenje, dodatne informacije in podporo na dosegu roke.
Če se spopadate z rakom želodca, so lahko kontrolni obiski pri zdravniku, ko imate omejen čas, da poveste svoje izkušnje iz zadnjih nekaj tednov ali mesecev, težavni.
A ni treba, da je tako.
Moj DiCE Sopotnik vam bo v
pomoč in oporo, da se boste počutili močnejše:
- Imeli na dosegu verodostojne informacije o vaši bolezni, preiskavah in možnostih zdravljenja;
- Se bolje pripravili na posvetovanja z zdravnikom, vprašali zdravstveno osebje, kar vas zanima, dobili odgovore in se počutili slišane;
- Imeli na dosegu roke zabeležene vse podrobnosti iz preteklih tednov.
- Zdravniku ne boste pozabili omeniti svojih vzponov in padcev, ter deliti celostno in podrobno stanje, kako se počutite, kaj doživljate.
Registrirajte se še danes in pridobite dostop do varnega okolja s številnimi informacijami, ki vam bodo v pomoč.
Prenesite BREZPLAČNO aplikacijo* »Moj DiCE sopotnik« :
Začnite spremljati svojo pot z rakom.
Bodite opolnomočeni, informirani in proaktivni.
Več o Moj DiCE Sopotniku najdete TUKAJ
*Trenutno na voljo v angleščini.
| 
|