"Verjemite, da zmorete in ste že na pol poti do cilja."
- Theodore Roosevelt

Rak debelega črevesa in danke



O raku debelega črevesa in danke

Debelo črevo in danka sta del prebavnega sistema. Tu poteka vsrkavanje hranil in tekočin, prav tako tudi izločanje prebavljenih in neprebavljenih snovi iz organizma. Debelo črevo zavzema daljši del v trebušni votlini, danka pa približno zadnjih 15 centimetrov debelega črevesa.

Če se celice v debelem črevesu ali danki začnejo nenadzorovano deliti, nastane tumor. Tumorji so lahko benigni ali maligni. Benigni tumorji ne povzročajo večjih težav. Rastejo lokalno, ne zasevajo oziroma metastazirajo v druge dele telesa in se običajno po operativni odstranitvi ponavadi ne ponovijo. Maligne tumorje debelega črevesa in danke imenujemo tudi rak debelega črevesa in danke ali kolorektalni rak. Rakave celice se razmnožujejo, prodirajo v okoliško tkivo in lahko prek krvi ali limfe zaidejo tudi v druge dele telesa, kjer nastanejo zasevki oziroma metastaze rakavega tkiva.

Rak debelega črevesa in danke je bolezen z visoko obolevnostjo in umrljivostjo. V Sloveniji na leto zboli več kot 1.400 ljudi. Po pogostnosti pojavljanja, če upoštevamo oba spola, je prvi najpogostejši rak, in drugi najpogostejši vzrok smrti zaradi raka.

Večinoma zbolevajo ljudje po 60. letu, lahko pa se pojavi že prej. Rak debelega črevesa in danke je ozdravljiv, če je odkrit zgodaj, ko se še ni razširil iz črevesa drugod po telesu. Zato je zelo pomembno, da prepoznamo prve znake in simptome bolezni ter takoj poiščemo zdravniško pomoč.

V Evropi je drugi najpogostejši rak, saj ga vsako leto ga odkrijejo pri več kot 500.000 evropskih državljanov. Število primerov narašča, kar je posledica staranja prebivalstva ter prehrane in načina življenja.



Debelo črevo je dolgo približno 1,5 metra in ima štiri dele: naraščajoče debelo črevo, prečno debelo črevo, padajoče debelo črevo in sigmoidno debelo črevo. Cekum je vrečka, ki povezuje tanko črevo z debelim črevesom.

Stena debelega črevesa in danke je sestavljena iz več plasti.

Večina rakov debelega črevesa in danke se začne kot majhna tvorba na steni črevesa - imenovana kolorektalni polip ali adenom. Te majhne tvorbe so običajno benigne (neškodljive), vendar se nekatere sčasoma razvijejo v rakave, imenovane tudi maligne.    


Dobra novica je, da je raka debelega črevesa in danke v številnih primerih mogoče preprečiti. Če se ga odkrije v zgodnjih fazah, pa je tudi zelo dobro ozdravljiv.

Trenutno je petletno preživetje pri raku debelega črevesa in danke, odkritem v stadiju I, ki ustreza zgodnjemu stadiju raka, 90-odstotno. Pri raku debelega črevesa in danke v drugi in tretji stopnji je 75- oziroma 70-odstotno, pri raku debelega črevesa in danke v četrti stopnji, ki ustreza napredovali stopnji raka, pa do 10-odstotno.

Poenostavljeno povedano to pomeni, da če je 100 osebam diagnosticiran stadij I, jih bo 90 verjetno preživelo vsaj 5 let po diagnozi, če pa je 100 osebam diagnosticiran stadij IV, jih bo verjetno preživelo le 10.

Seveda te statistične številke temeljijo na velikem številu ljudi; vsak posamezni bolnik je drugačen in kar lahko velja za enega bolnika, je lahko za drugega povsem drugače.

Od sredine osemdesetih let prejšnjega stoletja se stopnja umrljivosti zaradi raka debelega črevesa in danke zmanjšuje, deloma zaradi večje ozaveščenosti in presejalnih pregledov.


Najbolj skrb zbujajoč pa je trend naraščanja raka debelega črevesa in danke pri mladih odraslih do 50 let. Leta 2015 je bilo takih bolnikov v Sloveniji 74, že leta 2020 pa 105, kar pomeni povečanje za eno četrtino.



Ste mladi, a morda gre za raka – 16 zgodb o pogumu in odpornosti mlajših odraslih do 50 let, ki so zboleli za rakom debelega črevesa in danke si lahko preberete TUKAJ.






Znaki in simptomi raka debelega črevesa in danke

V zgodnji fazi bolezen pogosto poteka brez znakov, zato je udeležba v presejalnem programu še toliko pomembnejša. Ko se simptomi pojavijo, so odvisni od velikosti raka in od tega, kje v debelem črevesu se nahaja. Znaki in simptomi raka debelega črevesa in danke so lahko:

  • Bolečine v trebuhu.

  • Napenjanje, vetrovi, napihnjenost, polnosti ali trebušni krči.

  • Spremembe v odvajanju blata, ki trajajo več kot nekaj dni (mehkejše ali trše blato, sprememba pogostnosti odvajanja, zaprtost, tanjše blato, občutek, da se črevo ne izprazni popolnoma).

  • Kri na blatu (svetlo rdeča ali zelo temna) ali črno blato.

  • Krvavitev iz danke s svetlo rdečo krvjo.

  • Hujšanje brez znanega razloga.

  • Slabost in bruhanje.

  • Občutek velike utrujenosti (šibkost).


Glede na to, da je črevo dolg organ, so bolezenski znaki odvisni od tega, v katerem delu črevesa leži tumor.

Tumorji leve strani debelega črevesa lahko povzročajo krče, bolečine v trebuhu, kri na blatu ali črno blato, slabost in bruhanje ter izmenjavanje zaprtja z drisko.
Tumorji desne strani debelega črevesa pa povzročajo krče v trebuhu, izgubo telesne teže, redkeje spremembe pri odvajanju blata ali kri v blatu.
Tumorji v danki lahko povzročajo občutek polne danke, krvavitve iz danke, boleče krče, blato je lahko tanjše, širine svinčnika. Krvavitve lahko povzročajo slabokrvnost in z njo povezane klinične znake in simptome, kot so utrujenost, vrtoglavica in šumenje v ušesih, splošno slabo počutje.

Če omenjene težave trajajo dalj časa, je zelo pomembno, da obiščete svojega zdravnika! Ko greste k zdravniku, mu v celoti pojasnite svoje simptome. Prav tako ne pozabite, da vam ni treba biti v zadregi. Zdravniki so zelo navajeni razpravljati o intimnih težavah in vse, kar jim poveste, je popolnoma zaupno. 



Dejavniki tveganja

Zdravniki niso prepričani, kaj povzroča večino rakov debelega črevesa. Čeprav vzroka za nastanek bolezni še ne poznamo, številne raziskave potrjujejo, da je rak debelega črevesa in danke posledica kombinacije medsebojnega delovanja dednih dejavnikov, življenjskega sloga in vplivov okolja.


Verjetnost, da bi zboleli za rakom debelega črevesa in danke, dokazano povečajo:


Starost

Okoli 90 % bolnikov je ob odkritju bolezni starejših od 50 let, zato strokovnjaki v tem starostnem obdobju svetujejo diagnostične preglede in presejalne teste.


Življenjski slog

Nezdrav način življenja poveča tveganje za razvoj raka debelega črevesa in danke. Dovolj gibanja, normalna telesna teža ter izogibanje alkoholu in kajenju zmanjšujejo možnost, da bi zboleli za rakom na debelem črevesu in danki, seveda pa nas tak življenjski slog varuje tudi pred številnimi drugimi boleznimi.



  • Kajenje: Uporaba tobačnih izdelkov, vključno s tobakom za žvečenje in e-cigaretami, povečuje tveganje za nastanek raka debelega črevesa.

  • Prekomerno uživanje alkohola

  • Debelost: Uživanje živil z visoko vsebnostjo maščob in kalorij lahko vpliva na vašo telesno težo in poveča tveganje za nastanek raka debelega črevesa.

  • Prehrana, ki vključuje veliko rdečega mesa in predelanega mesa: Zdravstveni delavci priporočajo, da omejite rdeče meso (zrezki, burgerji, svinjina) in predelano meso (slanina, klobase in predelano meso za sendviče) na dve porciji na teden.
     
  • Neredna telesna vadba: Pri ljudeh, ki niso aktivni, je večja verjetnost, da bodo zboleli za rakom debelega črevesa. Redna telesna dejavnost lahko pomaga zmanjšati tveganje.


Zdravstvena stanja, ki povečujejo tveganje za nastanek raka debelega črevesa:

  • Kronične vnetne črevesne bolezni (ulcerozni kolitis, Crohnova bolezen) - Ulcerozni kolitis in Crohnova bolezen sta najpogostejši kronični vnetni črevesni bolezni. Pri bolnikih z omenjenima boleznima, ki trajata več kot 12 let, je tveganje za razvoj raka povečano, zato je treba pogosteje opravljati diagnostične preiskave za odkrivanje raka na črevesu in danki.

  • Dedne bolezni - Nekatera stanja, kot sta Lynchev sindrom in družinska adenomatozna polipoza, lahko povečajo tveganje za razvoj raka debelega črevesa. Rak debelega črevesa se lahko pojavi, če podedujete gen, ki povzroča raka. Pogosteje obolevajo tudi bolnice, ki so v preteklosti zbolele za rakom na dojki.

  • Družinska zgodovina raka debelega črevesa in drugih vrst raka: Ljudje, katerih sorodniki so zboleli za rakom debelega črevesa in danke, imajo večje tveganje za razvoj raka, in sicer 1,5- do 2-krat večje. Če ima več družinskih članov raka debelega črevesa ali danke, se tveganje še bolj poveča. Med ožje družinske člane spadajo vaši biološki starši, bratje in sestre ter otroci. Tveganje je lahko večje, če je kateri od bioloških družinskih članov zbolel za rakom debelega črevesa pred 45. letom starosti.

  • Družinska anamneza polipov: Če ima vaš starš, sorojenec ali otrok napredovali polip, je tveganje za nastanek raka na debelem črevesu povečano. Napredovali polip je lahko velik polip. Medicinski patologi lahko polip označijo za napredovalega, če pri pregledu pod mikroskopom opazijo določene spremembe v polipu, ki so znak, da lahko polip vsebuje rakave celice.


Polip je tkivna tvorba (rašča), ki raste iz črevesne stene ali stene danke. Strokovnjaki svetujejo odstranitev vseh polipov iz debelega črevesa in danke, saj rak skoraj vedno nastane iz polipa. Majhni polipi pogosto ne povzročajo težav, redko krvavitev iz črevesa. Veliki polipi lahko povzročajo krče, bolečine v trebuhu, zaprtost, lahko celo zaporo črevesa).    



  • Veliko polipov: Ljudje s številnimi polipi debelega črevesa - vključno z adenomi, nazobčanimi polipi ali drugimi vrstami polipov - imajo pogosto večje tveganje za razvoj polipov in raka debelega črevesa. Ljudje lahko podedujejo nagnjenost k številnim polipom na debelem črevesu. 

  • Sladkorna bolezen - Pri ljudeh s sladkorno boleznijo ali odpornostjo na inzulin je tveganje za nastanek raka debelega črevesa večje.

Drugo: Radiacijska terapija zaradi raka - Sevalna terapija, usmerjena v trebuh zaradi zdravljenja predhodnih rakov, poveča tveganje za nastanek raka debelega črevesa.
 
 
Če imate enega ali več dejavnikov tveganja za raka debelega črevesa, to še ne pomeni, da boste zboleli. Pomeni le, da je tveganje povečano. Razumevanje dejavnikov tveganja vam lahko pomaga pri odločitvi, ali se morate o tveganju za razvoj raka debelega črevesa in danke pogovoriti z osebnim zdravnikom.



Preprečevanje in zgodnja diagnoza

Primarno preprečevanje vključuje naslednje prakse:



Ohranite zdravo telesno težo.

Če imate prekomerno telesno težo, je dobro, da poskušate prenehati pridobivati težo, nato pa se počasi lotite hujšanja in sčasoma izgubite nekaj telesne teže, da bi dosegli še večji zdravstveni učinek. Poskusite biti večkrat na teden telesno dejavni.Okoli 90 % bolnikov je ob odkritju bolezni starejših od 50 let, zato strokovnjaki v tem starostnem obdobju svetujejo diagnostične preglede in presejalne teste.


Omejite uživanje alkohola in tobaka.

Če se odločite za pitje alkohola, ga omejite na največ eno pijačo na dan za ženske in dve za moške. Prenehajte kaditi. O načinih za opustitev kajenja se pogovorite s svojo zdravstveno ekipo.




Uživajte zdravo prehrano in omejite rdeče in predelano meso.

Strokovnjaki svetujejo raznovrstno prehrano z veliko sadja in zelenjave, ki vsebuje veliko vlaknin. Vlaknine v črevesu v stiku s tekočino nabreknejo in vežejo nase številne škodljive snovi, ki jih zaužijemo ali nastanejo med prebavo; prebava in iztrebljanje pa se pospešita. Prehrana naj bo bogata z antioksidanti in vitamini A, C, D in E, selenom ter kalcijem, ki delujejo zaščitno.


Večino dni v tednu bodite aktivni.

Poskusite biti telesno aktivni vsaj 30 minut večino dni v tednu. Če niste bili aktivni, začnite počasi in se postopoma povzpnite na 30 minut. Pred začetkom vadbe se posvetujte z zdravnikom.

Raziskave kažejo, da lahko redna telesna dejavnost zmanjša tveganje za nastanek raka debelega črevesa in danke, medtem ko ga sedenje povečuje. Tveganje lahko zmanjšate tako, da manj sedite in si privoščite pogoste in kratke odmore.



Zdravo življenje ni železno zagotovilo proti raku, vendar zmanjšuje tveganje za nastanek bolezni in je nekaj, na kar lahko v celoti vplivate.

Sekundarna preventiva vključuje presejalni Program Svit.
V Sloveniji od l. 2009 poteka Program Svit, preventivni zdravstveni program, ki je namenjen preprečevanju in zgodnjemu odkrivanju predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. Vključuje moške in ženske med 50. in 74. letom starosti, in sicer vsaki 2 leti.

Rak debelega črevesa in danke je eden redkih rakov, ki ga je mogoče preprečiti s presejanjem. S presejalnimi pregledi se lahko odkrijejo polipi, ki še niso rakavi, vendar bi v prihodnosti lahko postali rakavi. Prav tako se lahko odkrije raka debelega črevesa in danke v zelo zgodnjih fazah, še preden se pojavijo simptomi. Kolorektalni rak je v zgodnjih fazah zelo dobro ozdravljiv - zdravniki ga pogosto lahko popolnoma ozdravijo.

Kako sodelovati v Programu Svit?

Program Svit vključuje moške in ženske v starosti od 50 do 74 let, ki so v program vabljeni po vnaprej določenem načrtu v obdobju dveh let.

  • Korak 1: Izjava o prostovoljnem sodelovanju - Ko na dom prejmete vabilo v Program Svit, ga pozorno preberite ter izpolnite in podpišite Izjavo o prostovoljnem sodelovanju in jo podpisano pošljite po pošti.

  • Korak 2: Odvzem vzorcev blata - Na dom prejmete komplet za odvzem vzorcev blata. Sledite priloženim navodilom in jih po opravljenem odvzemu v priloženi kuverti oddajte na pošti.

  • Korak 3: Če bo potrebno, opravite kolonoskopijo - Če bo vaš izvid negativen, boste v Program Svit ponovno vabljeni čez dve leti od poslanega vabila v prejšnjem presejalnem krogu. Če pa bo vaš izvid pozitiven, vas bofo napotili na kolonoskopijo, kjer bo zdravnik specialist ugotovil, kaj je vzrok krvavitve.

Več si lahko preberete TUKAJ.


Nujno je treba odpraviti stigmo

Rak debelega črevesa in danke je za mnoge še vedno lahko tabu tema. Vsakomur ni prijetno govoriti o debelem črevesu, danki, blatu, kakcu in tako naprej. Razumemo vas.

Poskušajte premagati morebitne občutke sramu, saj lahko to dobesedno pomeni razliko med življenjem in smrtjo. Ne pozabite, da so zdravniki navajeni govoriti o teh stvareh vsak dan in jih to sploh ne bo spravilo v zadrego.

Če sumite, da imate kakršne koli simptome, obiščite svojega osebnega ali družinskega zdravnika. In če prejmete vabilo na pregled Svit za raka debelega črevesa in danke, ga sprejmite.




Diagnostične preiskave in zdravljenje

Raka na debelem črevesu in danki je mogoče ugotoviti z naslednjimi diagnostičnimi preiskavami:


#1: Digitorektalni pregled

Pri pregledu lahko zdravnik z orokavičenim prstom otipa večino tumorjev spodnje polovice danke. V primeru suma na tumor zdravnik naroči nadaljnje preiskave.


#2: Ugotavljanje prisotnosti krvi v blatu

S hematestom v vzorcu blata ugotovijo prisotnost krvi, ki sicer ni vidna s prostim očesom. Kri lahko izvira iz tumorja ali predrakavega izrastka na sluznici (polip), lahko pa je posledica drugih obolenj prebavil. Test torej ni specifičen, je pa edini presejalni test. Po 50. letu starosti ga v sklopu presejalnega programa Svit lahko vsak opravi na dve leti do 74. leta.


#3: Endoskopski pregled spodnjega dela danke (rektoskopija)

Rektoskopija je preiskava z inštrumentom, ki se vstavi v danko in zdravniku omogoča pregled sluznice danke. Opravijo jo v bolnišnici ali specialističnih gastroenteroloških ambulantah in diagnostičnih centrih ter praviloma ni boleča. Če zdravnik pri rektoskopiji odkrije polip, je potrebna kolonoskopija.


#4: Endoskopski pregled celotnega debelega črevesa in danke (kolonoskopija)

Kolonoskopija je endoskopska preiskava s kolonoskopom – upogljivo cevjo, sestavljeno iz številnih optičnih vlaken, prek katerih se slika črevesne notranjosti prenaša na televizijski monitor, ki omogoča pregled sluznice celotnega debelega črevesa in danke.

Kolonoskopijo opravljajo v bolnišnicah ali specialističnih gastroenteroloških ambulantah ter diagnostičnih centrih. Opravljajo jo zdravniki gastroenterologi ter abdominalni kirurgi (kirurgi, specializirani za kirurgijo trebušnih organov). Pred pregledom bolnik z ustreznimi odvajali izprazni in očisti črevo. Med kolonoskopijo lahko zdravnik odstranjuje tudi polipe v črevesu (polipektomija). Če pri preiskavi zdravnik opazi tumor, odvzame delček tkiva za preiskavo – opravi biopsijo. Odvzeto tkivo pregleda zdravnik patolog. Patohistološki izvid potrdi ali ovrže sum na raka.

Kolonoskopija velja za najzanesljivejšo diagnostično metodo, s katero lahko tumorje debelega črevesa in danke odkrijejo že zgodaj. Po 50. letu starosti naj bi jo opravili vsi. Kontrolne kolonoskopije naj bi opravljali na 5 let, bolniki z odkritimi polipi pa na 3 leta ali pogosteje, odvisno od patohistološkega izvida odstranjenih polipov.

Kolonoskopija traja od 20 do 60 minut. Med preiskavo ležite na boku ali hrbtu. Pri preiskavi zdravnik specialist črevo napihuje z zrakom, da bolje vidi črevesno sluznico in morebitne bolezenske spremembe. Zaradi zraka v črevesu se lahko pojavijo občutek pretakanja v črevesju, napetost ali krči, dokler zraka ne izločimo. Izjemoma se lahko med preiskavo pojavijo tudi bolečine. Če se to zgodi, povejte zdravniku specialistu, ki bo ustrezno ukrepal in vam olajšal bolečine.

Kolonoskopijo lahko ponekod opravite v globoki sedaciji in/ali analgosedaciji s protibolečinskim in pomirjevalnim učinkom. Ti dve možnosti se svetuje vsem, ki imajo strah pred kolonoskopijo ali pa je kolonoskopija otežena zaradi zdravstvenih razlogov.

Kako se pripravite na kolonoskopijo, si lahko ogledate v kratkem video zapisu TUKAJ (v angleškem jeziku).


#5: Rentgensko slikanje

  • Kontrastno rentgensko slikanje (irigografija) - Pred rentgenskim slikanjem je treba celotno črevo napolniti s posebnim kontrastnim sredstvom ali zrakom. Tako postanejo tumorji vidni na rentgenski sliki.
  • Rentgensko slikanje pljuč - Metodo uporabljajo predvsem za oceno razširjenosti bolezni v pljuča.


#6: Druge diagnostične preiskave

Ultrazvok je izredno hitro mehansko nihanje, ki potuje v telo v obliki zelo kratkih valov in pri tem slabi predvsem zaradi vsrkanja v tkivo in neštetih odbojev. Odbito valovanje sprejema pretvornik. Ker zdravo tkivo absorbira in odbija valove drugače kakor tumor, to metodo lahko uporabljajo za prikaz tumorjev danke (endoluminalni ultrazvok). Za prikaz zasevkov in s tem za oceno razširjenosti bolezni pa uporabljajo ultrazvok trebuha.

Uporabljata se tudi računalniška tomografija (CT) in magnetna resonanca (MRI), predvsem za natančen prikaz obsega bolezni v mali medenici.




Stadiji raka debelega črevesa in danke

Po opravljenih preiskavah in pred zdravljenjem strokovnjaki določijo klinični stadij rakave bolezni, ki označuje razširjenost raka. Od stadija je odvisen izbor zdravljenja, do določene mere pa omogoča tudi prognozo in potek bolezni.

Stadiji raka debelega črevesa so od 0 do 4. Najnižje številke pomenijo, da je rak v celoti znotraj sluznice debelega črevesa. Do 4. stopnje se rak šteje za napredovalega in se je razširil na druge dele telesa. Ko se rak razširi, se imenuje metastatski rak.

  • Stadij 0 - Rak ni prerasel prve plasti stene debelega črevesa in danke; gre za neinvazivni rak.

  • Stadij I - Tumor je omejen na črevesno sluznico ali mišično plast črevesne stene, vendar se ni razširil zunaj črevesa.

  • Stadij II - Tumor je prerasel celotno steno črevesa, vendar se ni razširil v lokalne bezgavke (ob črevesu).

  • Stadij III - Rak se je razširil na lokalne bezgavke.

  • Stadij IV - Rak se je razširil v različne oddaljene organe (jetra, pljuča in druge organe).


Zdravnik lahko za določitev stadija raka debelega črevesa in danke uporabi tudi metodo TNM. Sistem TNM pomeni tumor, vozlišče (bezgavke) in metastaze.

  • T opisuje velikost tumorja (raka)

  • N opisuje, ali so rakave celice v bezgavkah (nodus). Bezgavke so majhne, v obliki fižola oblikovane zbirke imunskih celic. Številne vrste raka se pogosto razširijo v bližnje bezgavke, preden dosežejo druge dele telesa.

  • M opisuje, ali se je rak razširil / matastaziral v drug del telesa.

Zdravnik vsaki črki (T, N in M) dodeli številko, odvisno od tega, kako daleč je rak zrasel.

Ocene T, N in M bodo združene v eno skupno serijo črk in številk, ki bodo označevale stopnjo TNM. Na primer Tis N0 M0 pomeni, da rakave celice rastejo le v najbolj površinski plasti tkiva, da v bližnjih bezgavkah ni raka in da se rak ni razširil.

Multidisciplinarni konzilij (kirurg onkolog, internist onkolog in onkolog radioterapevt, po potrebi še zdravnik katere druge specializacije) na podlagi kliničnega stadija bolezni, starosti bolnika, njegovega splošnega stanja in pridruženih sočasnih bolezni določijo najustreznejši način zdravljenja za posameznega bolnika.

V primeru operacije odstranjeni tumor in področne bezgavke pregleda patolog, oceni radikalnost operacije in določi patohistološki stadij bolezni. Multidisciplinarni konzilij se na osnovi teh podatkov odloči za morebitno dopolnilno zdravljenje (sistemsko zdravljenje z zdravili z obsevanjem ali brez).


Zdravljenje raka debelega črevesa in danke

Možnosti zdravljenja bolnikov z rakom debelega črevesa in danke so v zadnjih letih zelo napredovale, zato je zelo pomembno, da ste dobro obveščeni, saj je za zdravljenje na voljo več možnosti. Upoštevajte, da vam bo vaš zdravnik svetoval glede najboljšega pristopa.

Zdravljenje raka debelega črevesa in danke lahko vključuje katero koli od spodnjih metod ali v nekaterih primerih različne kombinacije. Med zdravljenjem in po njem imajo bolniki redne kontrolne preglede, teste in slikanja, s katerimi se ugotavlja napredek.  


Kirurško zdravljenje

Kirurški poseg pri zgodnjem stadiju raka debelega črevesa

Zdravljenje zelo majhnega raka debelega črevesa lahko poteka z minimalno invazivnim pristopom k operaciji, kot je npr:

  • Odstranitev polipov med kolonoskopijo, ki se imenuje polipektomija. Če je rak v polipu, lahko zdravnik z odstranitvijo polipa odstrani ves rak.
  • Endoskopska resekcija sluznice. S tem postopkom lahko med kolonoskopijo odstranijo večje polipe. S posebnimi orodji odstranijo polip in majhen del sluznice debelega črevesa.
  • Laparoskopska operacija je minimalno invazivna operacija, s katero lahko odstranijo polipe, ki jih med kolonoskopijo ni mogoče odstraniti. Pri tem postopku kirurg opravi operacijo skozi več majhnih rezov v trebušni steni. Skozi reze gredo inštrumenti s priloženimi kamerami, ki na videomonitorju prikazujejo debelo črevo. Kirurg lahko odvzame tudi vzorce iz bezgavk v okolici raka.

Kirurško zdravljenje napredovalega raka debelega črevesa

Če se je rak razširil v debelo črevo ali skozi njega, lahko kirurg priporoči:

  • Delno kolektomijo – Operacija, pri kateri se odstrani del debelega črevesa. Pri tem postopku kirurg odstrani del debelega črevesa, v katerem je rak. Kirurg odvzame tudi nekaj tkiva na obeh straneh raka. Zdrave dele debelega črevesa ali danke je pogosto mogoče ponovno povezati. Ta poseg je pogosto mogoče opraviti z minimalno invazivnim pristopom, imenovanim laparoskopija. 
  • Ostomija - Kirurški poseg, ki omogoča odvajanje blata iz telesa v vrečko, ki se prilega odprtini, kadar po kolektomiji zdravih delov debelega črevesa ali danke ni mogoče ponovno povezati. Kirurg ustvari odprtino v trebušni steni iz dela črevesa, ki je ostalo. Včasih je ostomija le za kratek čas, da se debelo črevo ali danka po operaciji zaceli. Nato se jo ponovno uvede. Včasih ostomije ni mogoče odpraviti in ostane za vse življenje.
  • Odstranitev bezgavk - Med operacijo raka debelega črevesa običajno odstranijo bližnje bezgavke in jih testirajo na raka.
Kadar raka ni mogoče odstraniti s kirurškim posegom, lahko kirurg poskuša ublažiti simptome in ne ozdraviti raka. S tem kirurškim posegom lahko odstrani blokade debelega črevesa in ublaži simptome, kot so krvavitve ali bolečine.

Totalna mezorektalna ekscizija ali TME za bolnike z rakom danke  

Po TME je število lokalnih ponovitev bolezni pomembno nižje kot pri operacijah s klasično tehniko. Ali bodo bolniki z rakom danke po operaciji imeli trajno stomo, je odvisno od lege tumorja in odgovora na zdravljenje pred operacijo.  


Kemoterapija

Zdravljenje s kemoterapijo pomeni uničevanje rakavih celic s citostatiki – zdravili, ki zavirajo delitev rakavih celic. Razlika med operativnim posegom ali obsevanjem in kemoterapijo je v tem, da citostatiki s krvjo dosežejo tudi oddaljena področja, kjer se nahajajo zasevki. Kemoterapija se pri zdravljenju raka debelega črevesa in danke uporablja na tri glavne načine:

  • pred operacijo za zmanjšanje tumorja (pogosto v kombinaciji z radioterapijo),
  • po operaciji za zmanjšanje tveganja, da se rak vrne, in
  • med paliativno oskrbo za upočasnitev napredovanja raka.

Zdravljenje poteka v ciklusih. Odmerku zdravila sledi čas počitka in nato se ciklus ponovi. Navadno so ciklusi na dva do štiri tedne. Citostatike največkrat uporabljajo v različnih kombinacijah. Večino citostatikov vbrizgajo intravensko v krvni obtok. Bolnik dobiva zdravilo v bolnišnici ali ambulantno. Obstaja tudi citostatik v obliki tablet. Bolnik se z njim lahko zdravi doma in pride na pregled v bolnišnico samo ob koncu ciklusa zdravljenja, kar je zanj udobneje, varneje in dodatno prispeva k boljši kakovosti življenja. Seveda pa je pri tovrstnem zdravljenju potrebno dobro sodelovanje bolnika in internista onkologa ali onkologa radioterapevta (kadar zdravila jemlje hkrati z obsevanjem).

Večina citostatikov poleg zaviranja delitve rakavih celic deluje tudi na zdrave, hitro deleče se celice v telesu in tako pogosto povzroča neželene učinke. Kemoterapija lahko povzroči neprijetne neželene učinke, med drugim utrujenost, slabost in izpadanje las. Te je običajno mogoče dobro nadzorovati z zdravili in po končanem zdravljenju običajno izginejo.


Radioterapija – zdravljenje z obsevanjem

Radioterapija je obsevanje raka z visokoenergetskimi žarki, ki uničujejo rakave celice. Uporabljajo jo pri zdravljenju raka danke. Lokalno in/ali področno napredovalega raka danke zdravniki onkologi radioterapevti zdravijo večinoma s kombinacijo predoperativne radiokemoterapije, operacije in pooperativne kemoterapije.

Druga možnost  pri določeni podskupini bolnikov je samo obsevanje z visokim odmerkom v zelo kratkem času, ki mu sledi  operacija (bodisi takoj po zaključenem obsevanju ali pa z odlogom, čez nekaj tednov).

Za zdravljenje raka debelega črevesa in danke se radioterapija uporablja na tri glavne načine:

  • pred operacijo za zmanjšanje tumorja (pogosto v kombinaciji s kemoterapijo),
  • namesto operacije za ozdravitev ali zaustavitev širjenja zgodnjega raka danke in
  • med paliativno oskrbo za upočasnitev napredovanja raka.

V zadnjih letih se pojavlja trend »manj je več«. V raziskavah se pri bolnikih s popolnim kliničnim odgovorom na zdravljenje izpušča operativni poseg ali pa je operacija manj obsežna (namesto klasične operacije kirurg opravi le lokalni izrez tumorja). Bolnik ima tako manj akutnih in kasneje kroničnih zapletov.

Tumorjev, ki ležijo v debelem črevesu, praviloma ne obsevajo, ampak jih čim prej operativno odstranijo. Z obsevanjem lahko zmanjšajo tudi znake in simptome bolezni. Ta način imenujemo paliativno obsevanje.


Tarčno zdravljenje

Od 2004 se v zdravljenju raka debelega črevesa in danke uporabljajo tudi tarčna zdravila. Ta uvajajo v metastatski obliki bolezni. Običajno jih uporabljajo v kombinaciji s kemoterapijo. Ta zdravila delujejo selektivno samo na tumorske celice, in sicer tako, da zavrejo različne dejavnike (rastne dejavnike), ki so potrebni za rast tumorja. Ker delujejo samo na tumorske celice, na zdrave pa ne, so tudi neželeni učinki drugačni od tistih, ki jih povzroča kemoterapija.

Cilj ciljnega zdravljenja je posebej preprečiti rast in širjenje rakavih celic, medtem ko zdravim celicam povzročajo le omejeno škodo. Pri raku debelega črevesa in danke se pogosto uporabljajo skupaj s kemoterapijo ali samostojno, če kemoterapija ne deluje več.


Imunoterapija

Imunoterapija je nova vrsta zdravljenja raka. Njena vloga pri raku prebavil, vključno z rakom debelega črevesa in danke, je obetavna, zlasti pri napredovali bolezni.

Splošno načelo imunoterapije temelji na povečanju odziva imunskega sistema, sistema, ki telesu pomaga v boju proti okužbam in tujim celicam, kot so rakave celice.

V Evropi je edino doslej odobreno zdravilo za imunoterapijo raka debelega črevesa in danke pembrolizumab, ki se uporablja samostojno (monoterapija) kot prva linija zdravljenja nekaterih vrst metastatskega raka debelega črevesa in danke s posebnim molekularnim profilom.


Življenje z rakom debelega črevesa in danke

Rak je bolezen, ki predstavlja velik izziv. Pri vsakem izzivu je najprej dobro razumeti svoje strahove in se o njih pogovoriti. Pomembno je, da ste odprti z ljudmi, ki so vam blizu: zakoncem, otroki, starši in prijatelji. Delite svoja čustva in dovolite, da tudi oni delijo svoja čustva z vami.  Želijo vam pomagati.

Za učinkovito spoprijemanje je treba razumeti izziv, s katerim se soočate, razmisliti o rešitvah, prositi in dovoliti podporo drugih ter se dobro počutiti ob izbranem načinu ukrepanja.

Skrb zase je pomemben del življenja z rakom debelega črevesa, vendar je položaj vsakega posameznika drugačen.

  • Ljudje, ki se zdravijo zaradi zgodnje faze raka debelega črevesa, lahko ostanejo brez raka. Preživeli so raka, vendar jih lahko skrbi, da se bo rak debelega črevesa vrnil.
  • Ljudje, ki imajo napredovalega raka debelega črevesa, imajo drugačne skrbi. Tudi oni so preživeli raka. Vendar lahko življenje z rakom debelega črevesa zanje pomeni zdravljenje, ki lajša simptome, vendar ne ozdravi raka debelega črevesa. Morda jim bo koristila paliativna oskrba. Paliativna oskrba ljudem pomaga pri obvladovanju simptomov raka in stranskih učinkov zdravljenja.


Vprašanja, ki jih je dobro zastaviti zdravniku

  • Kakšno vrsto raka debelega črevesa imam?
  • Ali lahko to vrsto raka debelega črevesa ozdravite?
  • V kakšni fazi/stadiju je rak debelega črevesa?
  • Kateri so učinkoviti načini zdravljenja raka debelega črevesa?
  • Če potrebujem operacijo, kakšno vrsto operacije priporočate?
  • Ali bom potreboval kolostomo?
  • Ali bom potreboval druge vrste zdravljenja raka?
  • Kakšni so neželeni učinki zdravljenja?
  • Ali je zame možno klinično preskušanje?
  • Kakšna je možnost, da se bo rak debelega črevesa vrnil?
  • Če raka ne morete pozdraviti, ali lahko preprečite njegovo širjenje?
  • Če raka ne morete zaustaviti, ali naj imam paliativno oskrbo?


Več o raku debelega črevesa in danke si lahko preberete v knjižici Rak debelega črevesa in danke – Kaj morate vedeti o bolezni, Onkološki institut Ljubljana, 2008 TUKAJ.

Več o paliativni oskrbi si lahko preberete v publikacijah, ki jih je izdal Onkološki intsitut Ljubljana TUKAJ.



© 2018 Europacolon | Vse pravice pridržane | Izdelava: MMstudio