Pravica do invalidnine za telesno okvaro
Poznavanje pravice do invalidnine za telesno okvaro je za bolnika z rakom izjemno pomembno, saj mu omogoča pridobitev mesečnega denarnega nadomestila kot priznanje za trajne telesne okvare, nastale zaradi bolezni ali njenega zdravljenja. Ta finančna podpora lahko olajša pokrivanje dodatnih stroškov, povezanih z zdravljenjem in prilagoditvijo na spremenjene življenjske razmere.
Telesna okvara
Telesna okvara (TO) je podana, kadar pride do izgube, bistvene poškodovanosti ali znatnejše onesposobljenosti posameznih organov ali delov telesa. TO otežuje normalno delovanje organizma in zahteva večje napore pri zadovoljevanju življenjskih potreb, kar znižuje kvaliteto življenja. Pri tem ni pomembno, ali TO vpliva na delovno zmožnost; lahko povzroča invalidnost, ni pa to nujno.
Invalidnina za telesno okvaro
Invalidnina za telesno okvaro je mesečni denarni prejemek, do katerega je upravičen zavarovanec, pri katerem je določena telesna okvara nastala med zavarovanjem. Zavarovanec načeloma pridobi pravico do invalidnine:
- če ima ugotovljeno TO določene stopnje po veljavnem seznamu TO,
- če je TO nastala med zavarovanjem oziroma uživanjem pokojnine in
- če je TO nastala kot posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni.
- Če je TO posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, ter če je posledica bolezni ali poškodbe zunaj dela zadošča za pridobitev pravice do invalidnine za TO.
Pogoj za pridobitev pravice do invalidnine za TO, ki je posledica bolezni ali poškodbe zunaj dela, je določen v določbi 144. člena ZPIZ-1, in sicer mora znašati telesna okvara najmanj 50 odstotkov, zavarovanec pa mora imeti ob nastanku telesne okvare dopolnjeno pokojninsko dobo, ki je določena za pridobitev pravice do invalidske pokojnine, ne glede na to, ali ta okvara povzroča invalidnost, prav tako mora imeti izpolnjen pogoj pretežnosti zavarovanja za širši obseg pravic.
Postopek za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro se začne na predlog osebnega zdravnika zavarovanca, zavarovanca samega ali njegovega zakonitega zastopnika oziroma pooblaščenca.
Mnenje, ali je pri zavarovancu podana telesna okvara ter stopnja telesne okvare, poda invalidska komisija ZPIZ. Višina invalidnine je odvisna od stopnje telesne okvare.
Pogoji za pridobitev invalidnine za telesno okvaro:
Stopnja telesne okvare: Telesna okvara mora znašati najmanj 50 %.
Pokojninska doba: Ob nastanku telesne okvare mora imeti zavarovanec dopolnjeno pokojninsko dobo, določeno za pridobitev pravice do invalidske pokojnine, ne glede na to, ali ta okvara povzroča invalidnost ali ne.
Čas nastanka okvare: Telesna okvara mora nastati med zavarovanjem ali v času uživanja pokojnine.Stopnje telesne okvare
Razvrstitev v posamezne stopnje TO se opravi na podlagi medicinskih meril, upoštevaje odstotke in opise le tistih TO, ki so navedene v Seznamu TO.
TO so razvrščene v 8 stopenj, od katerih je 1. stopnja podana pri 100 odstotni TO, 8. stopnja pa pri 30 odstotni TO. Na razvrstitev v posamezne stopnje ne vplivajo druge okoliščine, na primer starost zavarovanca, pokojninska doba, njegov poklic, vzrok za nastanek TO, vpliv TO na invalidnost in drugo.
Telesna okvara in stopnje oziroma odstotki le teh so določeni v posebnem seznamu TO, ki ga določi minister za delo po predhodnem mnenju ministra za zdravje. Pravico do invalidnine je mogoče pridobiti samo za tiste telesne okvare, ki so v veljavnem Seznamu TO.
V Uradnem listu RS, št. 163/21, z dne 15. 10. 2021 je bila objavljena
Odredba o določitvi vrst in stopenj telesnih okvar, pri čemer so vrste in stopnje telesnih okvar določene s Seznamom telesnih okvar. Odredba je začela veljati 30. 10. 2021, kar pomeni, da od tega dne dalje velja nov Seznam telesnih okvar, ki je sestavljen iz 11 poglavij. Ta seznam opredeljuje vrste in stopnje telesnih okvar, ki pomenijo izgubo, bistveno poškodovanost ali znatno onesposobljenost posameznih organov ali delov telesa najmanj za 30 odstotkov.
Poleg navedenega seznama se pri ocenjevanju TO upoštevajo tudi sklepi Strokovnega kolegija sektorja za izvedenstvo z ustrezno strokovno utemeljitvijo ob upoštevanju novih medicinskih znanj. Ti sklepi veljajo do sprejema novega seznama TO.
Prebavni organi
- Motnje prehodnosti požiralnika zaradi stenoz požiralnika, ki potrebujejo zdravljenje z dilatacijami se ocenjujejo po poglavju I. B. tč. 4 d (težave pri požiranju).
- Delna resekcija želodca z motnjami splošnega stanja in vplivom na stanje prehranjenosti z ITM manj kot 18,5 predstavlja 60 % TO po poglavju IX. B. tč. 2 a.
- Popolna resekcija želodca s funkcijskimi motnjami (Dumping sindrom ali ulcus pepticum jejunum ali hujša stopnja anemije - Hb pod 70 g/l) ali subtotalna resekcija z razširjeno limfadenektomijo predstavlja 80 % TO po poglavju IX. B. tč. 2 b. Pri popolni resekciji želodca se smatra, da je vedno prisotna funkcijska motnja.
- Delna resekcija tankega črevesa z motnjami splošnega stanja in vplivom na stanje prehranjenosti z ITM manj kot 18,5 predstavlja 60 % TO po poglavju IX. C. tč. 1 a.
- Delna resekcija debelega črevesa z motnjami splošnega stanja in vplivom na stanje prehranjenosti z ITM manj kot 18,5 predstavlja 50 % TO po poglavju IX. C. tč. 1 b.
- Popolna kolektomija predstavlja 80 % TO po poglavju IX. C. tč. 1 c.
- Zrast potrebušnice s pogostimi zaporami črevesja predstavlja 50 % TO po poglavju IX. C. tč. 3.
- Ileostoma predstavlja 90 % TO po poglavju IX. C. tč. 6 a.
- Kolostoma predstavlja 80 % TO po poglavju IX. C. tč. 6 b.
- Perkutana biliarna stoma predstavlja 80 % TO po poglavju IX. C. tč. 6 c.
- Pri popolni kolektomiji s formirano trajno stomo se seštejeta obe TO po tč. 1 c in 6 a. Upoštevata se dva ali več operativnih posegov zaradi zrasti potrebušnice.
- Jetrna ciroza se ocenjuje po poglavju IX. D. tč. 2, dekompenzirana jetrna ciroza se oceni, če traja več kot 6 mesecev.
Viri: Strokovni kolegij sektorja za izvedenstvo 22. 3. 2022
Seznam telesnih okvar (Odredba o določitvi vrst in stopenj telesnih okvar, Uradni list RS, št. 163/21)
Če obstajata dve ali več telesnih okvar, ki jih določa seznam, se skupni odstotek telesne okvare določi tako, da se najvišji odstotek posamične telesne okvare poveča:
- 1.po 20 % za vsako nadaljnjo telesno okvaro, ki znaša 50 % ali več;
- 2.po 10 % za vsako nadaljnjo telesno okvaro, ki znaša 40 % ali 30 %.
Skupni odstotek telesne okvare, določen po 1. in 2. točki, ne sme presegati 100 %.
Zahteva za pridobitev pravice do invalidnine
Za pridobitev pravice do invalidnine je potrebno vložiti zahtevo pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ). Vloga je dostopna na njihovi spletni strani.
Obrazec za oceno telesne okvare lahko oddate sami ali preko vašega osebnega zdravnika. Oddate ga lahko:
 | - fizično ali po pošti na ZPIZ, Kolodvorska 15, 1000 Ljubljana
>>> Obrazec v fizični obliki:
PDF
WORD
- v obliki e-vloge preko spleta TUKAJ
|
Obrazcu priložite kopije izvidov, ki se nanašajo na telesno okvaro. V obrazcu navedite vse okvare, operacije in funkcijske motnje, ki ste jih imeli v življenju. Poleg tega je treba dodati kopije izvidov, ki se nanašajo na operacije ali zdravljenje določene okvare.
KORISTNE POVEZAVE:
Podrobnejše informacije o postopku za pridobitev pravice do invalidnine za telesno okvaro si lahko pogledate na spletni strani ZPIZ
Odredba o določitvi vrst in stopenj telesnih okvar, veljavna od 30.10.2021.
Postanite ČLAN ZDRUŽENJA , bodite na tekočem z informacijami, novostmi, ki jih združenje nudi in sodelujte v posebnih programih psihološke podpore za bolnike z rakom prebavil ali v programih podpore za svojce.
Pravica do pozabe: Skrb za kreditno-zavarovalniško enakopravnost vseh
V Sloveniji vsako leto za rakom na novo zboli več kot 17 tisoč ljudi, število pa narašča iz leta v leto. V tej slabi novici se skriva tudi dobra; zaradi napredka onkologije se ves čas veča tudi število tistih, ki so raka preboleli in se vrnili v običajno življenje. Slednjih je po podatkih Registra raka za Slovenijo okoli 130 tisoč. Vse več posledično govorimo o celostni rehabilitaciji ljudi po prebolelem raku, vračanju na delovno mesto in nudenju pomoči ob tem, v zadnjih nekaj letih pa v ospredje stopa tudi vse bolj aktualno vprašanje t.i. pravice do pozabe.
Kaj ta pravica, ki je že vpeljana v desetih državah članicah EU, pomeni?
Povedano preprosto gre za to, da ljudem, ki so preboleli raka, po določenem številu let ni potrebno več povedati, da so kadarkoli imeli raka in so povsem izenačeni z ljudmi, ki raka nikoli niso imeli.
Zakaj in kje je to pomembno? Kot pravi prof. dr. Jaka Cepec, profesor prava z Ekonomske fakultete v Ljubljani in tudi sam nekdanji bolnik z rakom, imajo ljudje po zaključenem zdravljenju raka veliko težav pri dostopu do finančno-kreditnih storitev, še posebej, kadar so te storitve povezane z življenjskimi zavarovanji. Zavarovalnice in kreditne institucije po trenutni zakonski ureditvi v fazi sklepanja pogodb lahko potencialne zavarovance oziroma kreditojemalce vprašajo po njihovem zdravstvenem stanju, kar seveda lahko vključuje tudi vprašanja o prebolelem raku. Če človek pove, da je kadarkoli v življenju prebolel raka, to zanj lahko pomeni, da se bodisi ne more zavarovati bodisi mora plačevati bistveno višje premije kot ljudje, ki raka niso preboleli.
Zakon, ki bo popravil neenakopravni položaj
Zakon o pravici oseb po prebolelem raku do enakega dostopa do zavarovalnih oziroma kreditnih produktov določa, da bodo osebe, ki so prebolele raka in je od ozdravitve minilo deset oziroma pet let, lahko sklepale finančne, zavarovalne in podobne produkte pod enakimi pogoji kot vsi ostali. Isto pravico bodo imele tudi osebe, ki so obolele za hepatitisom C in HIV.
Pravica do pozabe je pravica, ki po svoji vsebini omejuje pogodbeno svobodo pogodbenih strank pri sklepanju določenih pogodb. To pomeni, da osebe pri sklepanju finančnih, zavarovalnih in podobnih produktov po preteku določenega obdobja po ozdravitvi niso več dolžne dajati informacij o svoji pretekli bolezni. Prav tako je zavarovalnicam prepovedano, da bi o osebah, ki želijo skleniti življenjsko zavarovanje, zbirale tovrstne informacije.
 | »Ko smo bivši bolniki soočeni z medicinskim vprašalnikom, na podlagi katerega se odločajo o tem, ali smo kreditno sposobni ali ne in ali smo se sposobni življenjsko zavarovati, pride do obveznosti razkritja, da smo nekoč zboleli za rakom, to pa bi bilo po trenutni ureditvi neka meja, ki je zavarovalnice niso želele preseči in taki ljudje se niso mogli zavarovati, dokler ni od konca zdravljenja minilo vsaj dvajset ali več let, kar je pa zelo dolga doba. Ta zakon v resnici naslavlja le to vprašanje in bankam in zavarovalnicam nalaga, da morajo posameznike, ki so premagali raka in je od tega že sedem let, da imajo pravico, da jih tako banke kot zavarovalnice obravnavajo povsem enako, kot bi zdravega človeka iste starosti in istimi lastnostmi. Gre zgolj za omogočanje, da se pri kreditnih pogodbah in življenjskem zavarovanju pozabi, da smo nekoč zboleli za rakom,« pojasnjuje dr. Cepec.
|
Ne najpomembnejši, a nujen zakon
To vsekakor ni najpomembnejši zakon, ki ga je bilo potrebno sprejeti, vsekakor pa pomeni velik korak naprej v skrbi za dobrobit te skupine državljanov.
»Nekdanji pacienti z rakom imajo še vrsto drugih ekonomskih težav, ki pa niso vedno očitne na prvi pogled niti niso sistemsko opredeljene. Žal nimamo narejene nobene študije, ki bi raziskala in jasno pokazala, v kolikšni meri in na katere načine so ljudje, ki so zboleli za rakom, ga uspešno premagali ter se vrnili nazaj v staro življenje, zaradi tega na dolgi rok ekonomsko prikrajšani. Taka študija pa bi bila v resnici zelo potrebna, pravzaprav nujna. Če bi jo naredili, bi jasno videli, kaj denimo za 15-letnika, ki je prebolel limfom, to pomeni in katere ekonomske posledice trpi pozneje v življenju. V trenutnih razmerah se naslanjamo le na primere, s katerimi se srečujemo predvsem v društvih, a dokler nimamo konkretnih uradnih in številčnejših podatkov, je na sistemski ravni te stvari veliko težje urejati. In zato je ta zakon še toliko pomembnejši.«
Slovenija je deseta članica Evropske unije, ki je sprejela zakon, s katerim osebam po prebolelem raku in nekaterih drugih boleznih zagotavlja povsem enak dostop do zavarovalnih ter sorodnih produktov kot preostalemu prebivalstvu.
Kdo lahko uveljavi pravico do pozabe
V izvirnem predlogu je bilo zapisano, da so do pravice do pozabe upravičeni vsi, ki so pet let po zaključenem zdravljenju in so zboleli pred 21. letom oziroma deset let po zaključenem zdravljenju za vse, ki so zboleli po 21. letu, v Državnem zboru pa so na koncu določili enotno mejo
sedem let po zaključku zdravljenja ne glede na starost ob prvi diagnozi.
Dr. Cepec pričakuje in upa, da bodo to obdobje za otroke skrajšali. »Opažam, da so v državah, ki imajo to pravico že dlje časa, v Franciji denimo, začeli postopoma krajšati časovno obdobje po zaključenem zdravljenju, ker verjetno opažajo, da to ne vpliva bistveno na zavarovalniški trg.«
Kaj v praksi pomeni živeti brez te pravice
Kako pa ljudje, ki so raka preboleli, urejajo svoj stanovanjski problem v razmerah, kjer pravica do pozabe še ni zakonsko vpeljana? Definitivno težje, brez ovinkov pove dr. Cepec. »Ker živimo v odprti ekonomiji, človek išče kreditno ustanovo, v kateri življenjsko zavarovanje ni pogoj za pridobitev kredita. A to ni dobra rešitev, saj najemanje kredita na ta način pomeni višjo obrestno mero. To pomeni, da recimo 25 let plačuješ več kot nekdo, ki ni zbolel za rakom. Druga možnost je, da dobiš nižji znesek posojila in si lahko posledično kupiš manjše stanovanje ali pa na drugi lokaciji, kot bi si ga sicer, če bi bil obravnavan enakovredno kot zdravi sovrstniki. A tudi tu nimamo nekih raziskav, ki bi nam dale natančnejše podatke o tem, koliko je teh težav.«
Dvojna izguba varnosti
Sogovornik pa ob tem opozori na še en vidik reševanja stanovanjskega vprašanja v okolju, v katerem ni pravice do pozabe. »Sam sem zbolel pri 18. letih, danes pa sem univerzitetni profesor, tako da življenjskega zavarovanja, ko sva z ženo kupovala stanovanje, ni zahteval nihče. A tu nastopi nov in zelo pomemben vidik (ne)dostopnosti življenjskega zavarovanja. Če se mi pripeti tragičen dogodek, v katerem izgubim življenje, moji dolgovi banki preidejo na ženo in otroke. To se mi zdi pa bistveno huje, saj mi je zaradi moje že ozdravljene bolezni že v drugo odvzeta varnost, posledice sicer ozdravljene bolezni pa zdaj vplivajo še na moje otroke. A to ne zato, ker bi bil sam brezbrižen, ampak ker se preprosto nimam možnosti življenjsko zavarovati. Prav zato se bom takoj, ko bo zakon stopil v veljavo, življenjsko zavaroval, predvsem da zavarujem otroke.«
Leto priprav
Med pisanjem zakona, ki so ga pripravljali eno leto, so se po sogovornikovih besedah zelo trudili, da bi pripravili kar najboljši zakon. Ob tem so bili deležni tudi kar nekaj kritik, zakaj so vanj vključili samo tri bolezni, zakaj ne še drugih. Dr. Cepec odgovarja: »Čeprav se strinjam, da so vsi bolniki, ne glede na svojo bolezen, na nek način stigmatizirani, pa mislim, da je rak tu še vedno v svojstvenem položaju, saj ga večina ljudi še vedno enači s smrtjo. Prav zato je bil za nas zelo velik izziv že v tem, da smo razložili, da to ni res. Ideja pravice do pozabe temelji prav na tem. Zagovarjali smo stališče, da se raka še vedno drži močna stigma smrti, zaradi česar posledično zavarovalnice kljub matematičnemu znanju niso sposobne pravilno ovrednotiti verjetnosti tega škodnega dogodka. To je bila ključna ideja tega zakona.«
Pobudniki iz društev
Zakon so pripravljali člani združenja Europa Donna ter Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L ob tesnem sodelovanju stroke ter podpori ministrstev za zdravje in finance. »Brez Europe Donne in Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L tega zakona zagotovo ne bi bilo. Njihove članice so pojem pravice do pozabe prenesle iz Evrope k nam in tudi sprožile idejo, da jo vpeljemo še na naših tleh. Kot član društva L&L in kot profesor prava sem prevzel pobudo in naredil študijo, kako ta pravica deluje v drugih državah, v nadaljevanju pa sta obe omenjeni ministrstvi pripravili predlog zakona,« pove sogovornik in doda, da so delali vzporedno z evropsko pobudo o pripravi skupne evropske direktive, ki bi pravico do pozabe vpeljala v prav vse članice EU.
Kako od tu naprej?
Zakon je zdaj tu in sprejet, vendar ga do izvajanja v praksi loči še podzakonski akt. Kot pove dr. Cepec, je potrebno rešiti še praktično oviro, in sicer kdo bo ljudem izdajal potrdilo, da izpolnjuje pogoje za zakonsko pravico do pozabe. Za zdaj kaže, da bodo to osebni zdravniki. In kaj bo v potrdilu pisalo? »V njem bo ime, rojstni datum ter navedek, da ta oseba izpolnjuje pogoje po tem zakonu. Iz potrdila ne bo razvidno, kdaj je ta oseba zbolela, kdaj se je zaključilo aktivno zdravljenje in tudi ne bo vidno, ali je zbolela za rakom, hepatitisom ali HIV-om,« razloži sogovornik in za konec še pove, da bo Ministrstvo za zdravje pripravilo širšo kampanjo, s katero bodo obvestili prebivalstvo o novem zakonu o pravici do pozabe, v kampanjo pa se bodo vključila tudi društva bolnikov.
KORISTNE POVEZAVE:
Zakon o pravici oseb po prebolelem raku in določenih drugih bolezni do enakega dostopa do zavarovalnih in kreditnih produktov (ZPEDZKP)Napisala Maja Južnič Sotlar za Koloskop – Pomlad 2025.
Postanite ČLAN ZDRUŽENJA , bodite na tekočem z informacijami, novostmi, ki jih združenje nudi in sodelujte v posebnih programih psihološke podpore za bolnike z rakom prebavil ali v programih podpore za svojce.