Slovenija se lahko ponaša z DPOR, saj njegov uspeh temelji na skupni viziji in sodelovanju vseh ključnih deležnikov. Od leta 2022 program upravlja Onkološki inštitut Ljubljana. V Sloveniji smo v zadnjih 15 letih dosegli izjemne rezultate: povečali preživetje bolnikov z rakom, uvedli vse tri presejalne programe za zgodnje odkrivanje raka in naredili pomembne korake za izboljšanje kakovosti življenja bolnikov s celostno rehabilitacijo in paliativno oskrbo.

Rak v Sloveniji, tako kot v drugih razvitih državah, predstavlja eno največjih
javnozdravstvenih bremen in je epidemija sodobnega časa. Po podatkih Registra raka je v
letu 2021 v Sloveniji za rakom zbolelo več kot 17.000 ljudi, več kot 6.000 jih je umrlo, z
izkušnjo raka pa jih med nami živi več kot 130.000. Število novih primerov raka vsako leto
narašča za okoli 2 %. Rak ni ena bolezen, temveč skupek več kot sto različnih bolezni, zato
so ključni usklajeni ukrepi za preprečevanje, zgodnje odkrivanje in učinkovito zdravljenje.

Učinkovito obvladovanje raka zahteva jasne cilje, ki povezujejo različne deležnike, finančno
vzdržne ukrepe ter sprotno spremljanje njihove učinkovitosti. Razvite države to dosegajo s
strateškimi nacionalnimi programi, ki dolgoročno zmanjšujejo breme raka v družbi. Slovenija temu zgledu sledi z državnim programom obvladovanja raka (DPOR), ki v letu
2025 obeležuje 15 let sistematičnih prizadevanj za boljše obvladovanje raka.

Državni program obvladovanja raka povezuje vse ključne deležnike – zdravstveno politiko,
stroko in civilno družbo – ter si prizadeva zagotavljati enak dostop do kakovostne
onkološke oskrbe. Temelji na mednarodnih priporočilih, prilagojenih slovenskemu
zdravstvenemu sistemu, in spodbuja sodelovanje za napredek onkološke prakse in
znanosti.

Dr. Sonja Tomšič, dr. med., koordinatorica Državnega programa obladovanja raka: "V
preteklih 15 letih smo z državnim programom postavili trdne temelje za kakovostno
onkološko oskrbo, ki naj bo tudi v prihodnje široko dostopna. Kljub dosežkom pa nas
čakajo novi izzivi – naraščajoče število bolnikov, pomanjkanje strokovnega kadra in
potreba po še bolj učinkoviti preventivi in izboljšanju kakovosti življenja bolnikov od
postavitve diagnoze dalje. Naš cilj ostaja jasen: vsak bolnik mora imeti enake možnosti za
pravočasno in kakovostno zdravljenje, ne glede na kraj bivanja. Verjamemo, da to lahko
dosežemo s strateškim načrtovanjem, vlaganjem v zdravstvene strokovnjake in krepitvijo
sodelovanja med vsemi deležniki v sistemu."

»Rak v Sloveniji predstavlja veliko breme za naše državljane in zdravstveni sistem in tega
se na ministrstvu močno zavedamo. Hkrati je državni program jasen dokaz, da lahko s
strateškim in usklajenim pristopom upočasnimo povečevanje pojavnosti raka, podaljšamo
preživetje bolnikov z rakom in izboljšamo njihovo kakovost življenja. Ob 15-letnici programa
smo ponosni na napredek, ki ga je Slovenija dosegla, in si bomo še naprej prizadevali za
izboljšanje preventive raka, zgodnje odkrivanje bolezni in zagotavljanje dostopnosti do
kakovostne obravnave bolnikov,« je povedala dr. Valentina Prevolnik Rupel, ministrica za
zdravje. »Na ministrstvu nas veseli tudi, da je državni program leta 2022 prešel v
upravljanje Onkološkega inštituta Ljubljana, kjer sicer majhna, a zelo motivirana ekipa, s
podporo vodstva Onkološkega inštituta, učinkovito vodi in koordinira številne deležnike, ki
prispevajo k celoviti in kakovostni oskrbi onkoloških bolnikov v državi. Ministrstvo za
zdravje bo tudi v prihodnje podpiralo izvajanje Državnega programa obvladovanja raka,« je
zaključila ministrica za zdravje.

Direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana Zlata Štiblar Kisić je ob tem jubileju povedala:
»Državni program za obvladovanje raka je v 15 letih pomembno zaznamoval slovenski
zdravstveni prostor ter prispeval k zmanjšanju bremena raka v Sloveniji, učinkovitejšemu
zdravljenju in boljši skrbi za onkološke bolnike. Število onkoloških bolnikov narašča, izzivi
so vse večji. Zato je ključno, da v sodelovanju z vsemi deležniki vlagamo v znanje, inovacije
in napredek, predvsem pa, da na prvo mesto postavljamo bolnika. Na Onkološkem inštitutu
Ljubljana odgovorno sprejemamo ključno vlogo v tem programu in ostajamo zavezani
strokovni odličnosti in nadaljnjemu razvoju celostne onkološke oskrbe v Sloveniji.«

V 15 letih spremljamo v Sloveniji izjemen napredek na področju obvladovanja raka.
Onkološko zdravstveno varstvo je pri nas visoko dostopno – vsem s sklenjenim obveznim
zdravstvenim zavarovanjem, kar zagotavlja enakopravno obravnavo bolnikov. V teh letih
smo nadpovprečno glede na EU povišali preživetje, za več kot 10 odstotnih točk, kar kaže
na uspeh zgodnjega odkrivanja bolezni, presejalnih programov in dostopa do najnovejših
načinov zdravljenja raka.

Visoki standardi kakovosti obravnave bolnikov z rakom so vzpostavljeni preko
večdisciplinarne celostne obravnave, ki je v Sloveniji že uveljavljen standard in ga dodatno
podpirajo cilji državnega programa. Sistematično spremljanje kakovosti onkoloških
obravnav, ki ga izvajata Register raka RS in strokovna skupina v okviru državnega
programa, pa omogoča izboljšave na podlagi realnih podatkov.

Slovenija ostaja med vodilnimi državami EU na področju vseh treh, s strokovnimi dokazi
podprtih organiziranih presejalnih programov za raka materničnega vratu (ZORA), raka dojk
(DORA) ter raka debelega črevesa in danke (Program Svit), ki imajo eno izmed najvišjih
stopenj udeležbe v državah EU. Vsi trije programi se izvajajo v skladu z evropskimi
smernicami kakovosti in jih v celoti krije obvezno zdravstveno zavarovanje. Pri uvajanju
novih presejalnih programov bomo sledili evropskim usmeritvam in visoko postavljenim
standardom iz že obstoječih zgledov naših presejalnih programov.

Kljub številnim dosežkom v zadnjih 15 letih se Slovenija, podobno kot druge države, sooča
s številnimi izzivi na področju obvladovanja raka. Incidenca raka narašča, kar je posledica
tako staranja prebivalstva in naprednejše diagnostike, kot tudi dejavnikov tveganja, kot so
nezdrav življenjski slog in okoljski dejavniki. Največji sistemski izzivi pri obvladovanju raka
v Sloveniji tudi v prihodnjih letih ostajajo pri zagotavljanju dostopnosti prebivalcem do
primarne ravni zdravstvenega varstva, ki je povezana predvsem s preprečevanjem in
zgodnjim odkrivanjem raka, ter zagotavljanje zadostnega in ustreznega števila
strokovnjakov za celovito obravnavo bolnikov z rakom. Dr. Sonja Tomšič: »Število ljudi z
izkušnjo raka se bo v prihodnosti le še povečevalo, kar pomeni, da bodo potrebe na vseh
področjih še naraščale. Obvladovanje raka mora ostati ena od prioritet slovenske družbe,
saj bomo le tako lahko kos vsem izzivom, ki jih rak prinaša. Če želimo zmanjšati breme te
bolezni, izboljšati kakovost življenja bolnikov in njihovih svojcev ter jim zagotoviti celostno
podporo pri okrevanju in ponovni vključitvi v družbo, bo potrebno v obvladovanje raka v
prihodnje vložiti še več sredstev, podpore in sistemskih rešitev. Uspehi pa bodo možni le
ob sodelovanju različnih deležnikov za skupne cilje.«

Slovenski državni program sicer sledi tudi usmeritvam in aktivnostim, ki izhajajo iz
Evropskega načrta za boj proti raku, ter spodbuja mednarodno sodelovanje. To je ključno
predvsem na področju redkih rakov, pri raziskovanju in inovacijah.