"Sprejmite, kar je, opustite, kar je bilo, in verjemite v to, kar bo."
- Sonia Ricotti

Tribuna upanja - Rak ni usoda, mnogo lahko za preprečevanje storimo sami

Na dogodku Tribuna upanja, ki je potekal 28. novembra 2024, so vodilni strokovnjaki in predstavniki združenj bolnikov z raki razpravljali o ključnem pomenu presejalnih programov za zgodnje odkrivanje raka ter napovedali razširitev z novima programoma za raka prostate in pljuč. 

Slovenija ima tri že uveljavljene presejalne programe – ZORA za raka materničnega vratu, DORA za raka dojk ter Svit za raka debelega črevesa in danke. Presejanje je ključno za zgodnje odkrivanje in uspešnejše zdravljenje, kar potrjujejo izkušnje bolnikov in strokovnjakov.


Foto: Sašo Švigelj

"Če bi raka odkrili prej, bi morda mami imela več možnosti za uspešnejše zdravljenje, zato se mi zdi zelo pomembno, da se odzivamo na presejalne programe,” je o svoji izkušnji z mamino boleznijo na Tribuni upanja spregovorila naša najboljša profesionalna kolesarka Urška Žigart, ki jo številni poznamo tudi kot zaročenko Tadeja Pogačarja, trenutno najboljšega kolesarja na svetu.

Rak ni usoda, s številnimi ukrepi se mu lahko tudi izognemo

Slovenija ima tri uspešne presejalne programe, ki so javno financirani in sistemsko organizirani. Predvsem pa so učinkovit ukrep odkrivanja raka v zgodnjih oblikah, ko je še ozdravljiv, pa tudi preprečevanja, da bi rak sploh nastal. Odločitev za zdrav življenjski slog in udeležba na presejalnem programu sta edina ukrepa v rokah posameznika, s katerima bi lahko raka celo preprečil ali vsaj pripomogel k temu, da se odkrije v zgodnji obliki, ko je še ozdravljiv. To je na Tribuni upanja potrdila tudi onkologinja prof. dr. Janja Ocvirk. Rak je izjemno kompleksna bolezen.



»Pod besedo rak se skriva več kot 200 bolezni. Tudi mitov o raku je zelo veliko, še vedno je živ na primer tudi ta, da se raka lahko nalezemo … Na drugi strani pa imamo tudi ljudi, ki razumejo, da je marsikatera oblika raka, če ga odkrijemo dovolj zgodaj, ozdravljiva. Zato sta zelo pomembni preprečevanje in zgodnje odkrivanje,« je dejala dr. Ocvirkova.

Bolnike z raki prebavil je na dogodku zastopala Ivka Glas, predsednica Združenja EuropaColon. »Naše združenje deluje že 17 let in sprva se je ukvarjalo predvsem z rakom debelega črevesa in danke, ki so ga takrat odkrivali predvsem v razsejanih oblikah. Potem pa smo aktivno začeli sodelovati v programu Svit in ozaveščati slovensko prebivalstvo. Prav zaradi programa Svit se je bolezen občutno izboljšala, bolnike odkrivamo precej bolj zgodaj in nekateri niti ne potrebujejo onkološkega zdravljenja,« je povedala. Poudarila je zaupanje njihovih bolnikov v onkologe, ki so jim pri zdravljenju najboljši sopotniki.



Zelo pomemben presejalni program je Svit za raka debelega črevesa in danke. »Ko smo leta 2009 začeli program Svit, je bil prvi, ki je bil ponujen tudi moškim, ki niso tako pozorni na simptome in pozneje kot ženske poiščejo pomoč. Zaradi narave vpletenih organov je bil program marsikomu lahko precej tuj. V javnosti je tudi obveljalo mnenje, da je kolonoskopija po pozitivnem testu boleča in neprijetna, danes lahko to preprečimo,« je pojasnila dr. Dominika Novak Mlakar.



»Svit je program, s katerim lahko preprečimo napredovanje raka, odkrijemo predrakave spremembe in polipe, zato veliko bolnikov morda niti ne bo potrebovalo nadaljnje onkološke oskrbe,” je dodala prof. dr. Janja Ocvirk.

Pred začetkom programa Svit so pri več kot 70 odstotkih bolnikov odkrili raka v stadijih 3 in 4, pri bolnikih, ki so bili odkriti v programu Svit, pa so ugotovili zgodnje stadije 1 in 2, v katerih je rak še ozdravljiv.  

© 2018 Europacolon | Vse pravice pridržane | Izdelava: MMstudio