"Sprejmite, kar je, opustite, kar je bilo, in verjemite v to, kar bo."
- Sonia Ricotti

Svetovni dan raka trebušne slinavke - 21. november 2024

Vsako leto tretji četrtek v novembru – letos je to 21. 11. 2024 -  obeležujemo svetovni dan raka trebušne slinavke in na ta dan se svet obarva v vijolično. S to simbolno potezo želimo izkazati podporo čim hitrejšemu odkrivanju in diagnostiki ter najučinkovitejšem zdravljenju in raziskavam tega raka. Ta prizadevanja niso brez osnove, saj se je v zadnjih 40 letih stopnja preživetja pri večini vrst raka povečala, ne pa tudi pri raku trebušne slinavke, pri katerem pet let po diagnozi dočaka okoli 9 odstotkov bolnikov.

Kot kažejo najnovejši podatki Registra raka RS, za rakom trebušne slinavke zboleva vsako leto več ljudi. Zadnji podatki kažejo, da je leta 2021 zbolelo 431 ljudi (240 moških in 191 žensk), kar pomeni, da je zbolelo 60 odstotkov ali 162 ljudi več kot deset let pred tem. Projekcije kažejo, da se bo število novozbolelih v prihodnje le še povečevalo. Skrbi tudi dejstvo, da spada rak trebušne slinavke kljub naporom stroke med bolezni, ki imajo slabšo prognozo. Prav zato je tako pomembno, da se v prizadevanje za izboljšanje stanja vključimo vsi.

Razlogov za ne prav spodbudno stanje je vsekakor več. 

Zgodnje odkrivanje je zelo pomembno pri vseh rakih, tudi ali še zlasti pri raku trebušne slinavke. Možnost za daljše preživetje ali ozdravitev imajo namreč le tisti bolniki, pri katerih je bolezen odkrita v zgodnjem stadiju. Eden od razlogov, da pri večini bolnikov bolezen odkrijemo v napredovalih stadijih, je zagotovo nezadostno poznavanje simptomov te bolezni. Veliko je prizadevanj, da bi bolnike z rakom trebušne slinavke odkrivali v stadijih, ko je bolezen še ozdravljiva, zdravljenje krajše in za bolnika lažje, predvsem pa preživetje daljše. Zato je poznavanje simptomov zelo pomembno.

Na katere simptome je treba biti še zlasti pozoren in kdaj je treba oditi k zdravniku na preiskave, opozarja prof. dr. Janja Ocvirk, dr. med., strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana: »Pozorni moramo biti na dolgotrajnejše bolečine v žlički in/ali v sredini hrbta med lopaticama, na slabo počutje, slabost, nepojasnjeno izgubo telesne teže, porumenelost kože in sluznic, na spremembe v barvi blata, ki postane zelo svetlo, in urina, ki postane zelo temen. Če te težave trajajo več kot štirinajst dni, je potreben obisk pri zdravniku, ki vas bo napotil na preiskave.«


Pot do diagnoze je pogosto težka in zahtevna tudi za zdravnike, saj je trebušna slinavka organ, ki leži globoko v trebušni votlini in je zaradi tega pogosto slabo vidna tudi z najširše dostopno in povsem neinvazivno preiskavo, torej z ultrazvokom. Bistveno natančnejše so preiskave z računalniško tomografijo (CT) ali endoskopskim ultrazvokom. Številni raziskovalci se trudijo razumeti biološke značilnosti te oblike raka, da bi čim prej prišli do zdravila, ki bi učinkovalo in bi omogočilo pomembno daljše preživetje od sedanjega. Za zdaj je tako, da imajo največ upanja le tisti bolniki, ki so primerni za kirurški poseg. Prav zato še enkrat poudarjamo, kako pomembno je, da bolezen prepoznamo čim bolj zgodaj.

Spodbudno je, da se pri obravnavi bolnikov z rakom trebušne slinavke uvajajo številna nova zdravljenja, med drugim tudi imunoterapija in stereotaktično obsevanje. Zelo pomembno pa je, da mora biti vsak bolnik pred pričetkom zdravljenja predstavljen na multidisciplinarnem konziliju, na katerem skupina različnih strokovnjakov predlaga najbolj optimalno zdravljenje za vsakega posameznega bolnika.

"Skrbi me, kaj bo prinesla prihodnost."

Alešu Lebanu iz Šempetra pri Gorici so raka trebušne slinavke odkrili lansko leto, povsem po naključju. "Po prvem pogovoru s kirurgom na UKC Ljubljana si nisem niti predstavljal, kako težka operacija me čaka. Nisem spraševal o možnih zapletih, moj cilj je bil samo eden: čimprejšnja odstranitev tumorja in okrevanje. Po sami operaciji pa je sledilo veliko resnih zapletov, bil sem tudi v življenjski nevarnosti, a se je vse odvijalo tako hitro, da se vsega niti nisem zavedal. Nisem si predstavljal, da bo zdravljenje tako dolgotrajno in okrevanje tako težko, saj sem izgubil veliko moči, moral sem se dobesedno ponovno naučiti hoditi. Zdelo se mi je, da se je še svet okoli mene ustavil."


"Še vedno sem na vzdrževalni kemoterapiji in zadnji izvidi so spodbudni, bolezen je v mirovanju in zelo upam, da bo tako tudi ostalo,” pove Aleš Leban, ki vsem ljudem, ki so se znašli v podobnem položaju, svetuje predvsem, da "poslušajte zdravnike in jim zaupajte, poskrbite za telesno kondicijo in dobro počutje, poiščite si zaposlitev, s katero boste laze odgnali slabe misli, predvsem pa skušajte živeti čim bolj normalno.”

"Še dobro, da imam družino in sorodnike, ki so mi v veliko pomoč in oporo. Bodrijo me, skrbijo zame, kuhajo najboljšo hrano, vozijo na kemoterapije in skrbijo za zdravila, hodijo z mano na sprehode in še in še. Tu ne smem pozabiti mojega zvestega spremljevalca, kužka Runota, ki je v našo družino prišel pred enim letom. On je prvi, ki me vsako jutro opomni, da morava na  sprehod. Najraje jo mahneva na kakšen bližnji hrib ali pa kar v naš oljčnik."

 
Pri življenju z boleznijo sta poleg hitrega in učinkovitega zdravljenja nadvse dragoceni tudi vsestranska pomoč in podpora. 

Prav to je ena najpomembnejših vlog in nalog združenja EuropaColon Slovenija, ki v slovenskem prostoru že 17. leto zastopa bolnike z rakom trebušne slinave in ostalimi raki prebavil, in njihove svojce. 

"V Združenju EuropaColon Slovenija ob svetovnem dnevu raka trebušne slinavke ponovno poudarjamo, da je nujno nenehno ozaveščanje in širjenje znanja in vedenja o simptomih raka trebušne slinavke, če želimo odkrivati bolnike v zgodnejših stadijih bolezni, saj ima ozaveščen in opolnomočen bolnik boljše možnosti za ozdravitev. Le tako bomo ob hitri diagnostiki omogočili bolnikom čim prejšnji pričetek zdravljenja, pa naj bo to kirurško, sistemsko ali pa kombinacijo obojega, in tako postopoma z majhnimi koraki beležili višji odstotek petletnega preživetja."


"Ker se incidenca raka v Sloveniji vsako leto povečuje, želimo v Združenju tudi ob tej priliki opozoriti na kronično prostorsko stisko, s katero se v zadnjem času srečuje Onkološki inštitut ob povečanem obsegu prihoda onkoloških bolnikov na obravnave. Zahvaljujoč angažiranosti zdravstvenega osebja in vseh ostalih zaposlenih pa vse to ne vpliva na kakovost obravnave onkoloških bolnikov," sporoča Ivka Glas, predsednica Združenja EuropaColon Slovenija, in še dodaja, da je zato nujno potrebno čim prej pričeti z obljubljeno gradnjo na Onkološkem inštitutu in zagotoviti prepotrebna sredstva za dokončanje načrtovane investicije. To bo namreč prispevalo k izboljšanju delovnega okolja zaposlenih in s tem tudi k bolj kakovostni in varni obravnavi onkoloških bolnikov.

V Združenju EuropaColon Slovenija sicer vse leto organiziramo številne dogodke in aktivnosti, s katerimi želimo ves čas ozaveščati o pomenu zgodnjega odkrivanja tega raka in obenem nuditi oporo bolnikom kot tudi njihovim svojcem skozi celotno pot spoprijemanja z diagnozo in zdravljenjem. Vabimo vas, da obiščete našo spletno stran (www.europacolon.si), na kateri boste našli informacije o vseh naših dejavnostih in oblikah pomoči za bolnike in svojce. Zlasti vas vabimo k ogledu posnetka izobraževalnega predavanja o raku trebušne slinavke, ki ga je imela prof. dr. Janja Ocvirk v ponedeljek. Posnetek predavanja Prepoznavanje in obvladovanje raka trebušne slinavke si lahko ogledate na povezavi TUKAJ  

Več o raku trebušne slinavke si lahko preberete TUKAJ.

Skupaj smo v tem!


 

© 2018 Europacolon | Vse pravice pridržane | Izdelava: MMstudio