LJUBLJANA, 17. november – V četrtek, 19. novembra, obeležujemo letošnji svetovni dan raka trebušne slinavke. Bolezen, ki je v širši javnosti slabo poznana, pri nas vsako leto na novo zboli preko 400 ljudi, umre pa jih več kot 380. Večina obolelih je starejših od 60 let, a se starostna meja tako kot pri vseh rakih tudi tukaj spušča. Pet let po diagnozi živi le še okoli pet odstotkov bolnikov, v povprečju pa živijo le 4,6 mesecev! To je statistika, ki si jo želimo na vsak način spremeniti in predvsem približati statistiki nekaterih drugih rakov, denimo raku dojk, ki ga danes preboli že več kot 90 odstotkov bolnic!V Združenju EuropaColon Slovenija, ki zastopa bolnike z rakom trebušne slinavke in njihove svojce, tudi v letošnjem letu nadaljujemo kampanjo Skupaj smo v tem!, s katero želimo čim več Slovenk in Slovencev ozavestiti o pomenu zgodnjega odkrivanja in poznavanja znakov in simptomov tega raka. »Pri raku je zgodnje odkrivanje nadvse pomembno, saj je zgodaj odkrit rak lažje zdraviti, zdravljenje je krajše in stopnja ozdravljivosti zelo visoka. Pri raku trebušne slinavke pa je zgodnje odkrivanje še toliko pomembnejše, saj imajo edino tisti bolniki, ki jim raka odkrijemo v stadijih, ko je še možna operacija, realne možnosti za daljše preživetje in celo pozdravitev. Zato želimo širši javnosti sporočiti, naj bo pozorna na svoje telo in se ob spremembah takoj napoti k zdravniku,« sporoča Ivka Glas, predsednica Združenja EuropaColon Slovenija in dodaja, da so znaki, specifični za raka trebušne slinavke nepojasnjena izguba telesne teže, bolečina v sredini hrbta in/ali trebuha, sivo blato, zelo temen urin in zlatenica. Če opazite tudi pri sebi katerega od teh znakov ali celo več znakov sočasno, ne odlašajte, ampak to takoj povejte svojemu zdravniku, ki vas bo poslal na ustrezne preiskave, še sporoča Ivka Glas.
Pot do diagnoze je pogosto težka in zahtevna tudi za zdravnike, saj je trebušna slinavka organ, ki leži globoko v trebušni votlini in je zaradi tega pogosto slabo vidna tudi z najširše dostopno in povsem neinvazivno preiskavo, torej z ultrazvokom. Bistveno natančnejše so preiskave z računalniško tomografijo (CT) ali endoskopskim ultrazvokom. Številni raziskovalci se trudijo razumeti biološke značilnosti te oblike raka, da bi čim prej prišli do zdravila, ki bi učinkovalo in bi omogočilo pomembno daljše preživetje od sedanjega. Za zdaj je tako, da imajo največ upanja le tisti bolniki, ki so primerni za kirurški poseg, torej tisti, ki imajo bolezen omejeno na sam organ.
Prav zato še enkrat poudarjamo, kako pomembno je, da bolezen prepoznamo čim bolj zgodaj.Združenje EuropaColon Slovenija se je tudi letos pridružilo svetovnemu gibanju osvetljevanja objektov v vijoličasto barvo, ki je barva aktivnosti ozaveščanja o tem raku. Gibanje se je začelo pred nekaj leti v Avstraliji in se preko ZDA in Kanade preneslo tudi v Evropo. Podpira ga več kot 30 držav po vsem svetu, tudi v Sloveniji. Letos se je akciji zaradi epidemije in njenih ukrepov pridružilo nekoliko manj občin (trenutno je prijavljenih 16 občin) kot v lanskem letu, ki bodo osvetlile pomemben objekt.
Ob tem v Združenju EuropaColon Slovenija še prosijo vse bolnike z rakom, da upoštevajo vsa priporočila za preprečevanje širjenja okužbe s koronavirusom ter v primeru, da je bila okužba dokazana tudi pri njih, o tem povedo pred naslednjim pregledom in terapijo ter
NE hodijo na Onkološki inštitut, saj s tem ogrožajo tako druge bolnike kot vse zdravstveno osebje na Inštitutu. Samo na tak način bo tudi v času epidemije lahko ves čas omogočeno zdravljenje.
Več informacij: Maja Južnič Sotlar, podpredsednica Združenja EuropaColon Slovenija,
051 687 117