Člani SOUSTVARJAMO
Odkrivamo Majorko: Izlet s stoletnim vlakom do Sollerja
Avtorica besedila in fotografij: Metka Glas
Najbolj od vsega smo se med prvomajskimi počitnicami na Majorki veselile potovanja z vlakom iz leta 1912 od glavnega mesta Palme de Mallorce do Sollerja, ki je zares edinstveno doživetje. Enourno potovanje z lesenim vlakom, ki je ohranil enak videz, nas je popeljal v drug čas, ko so se stvari odvijale bistveno počasneje.
V izogib gneči in iskanju parkirnega prostora v glavnem mestu Palma de Mallorca smo se odločile, da se na vlak vkrcamo na vmesni postaji v
vasici Bunyola, zgrajeni ob vznožju gorovja Serra d'Alfabia. Njena postaja je ohranjena, kot je bila postavljena pred več kot sto leti, z veličastnim glavnim poslopjem in transformatorsko postajo iz leta 1929. Ob vznožju postaje so vrtovi in nasadi limon, ki zrak napolnijo z vonjem citrusov. Nas pa je na postaji prijazno pozdravila tudi muca.
Najbolj spektakularen del poti je bil pred nami. Ko smo zapustili Bunyolo, smo vstopili v pokrajino s številnimi oljčnimi nasadi, zasajenimi na pobočjih z gradnjo teras, značilnimi za Serra de Tramuntana. Na poti do Sollerja nas je čakalo trinajst predorov, izkopanih v skalo, najdaljši med njimi je dolg skoraj tri kilometre. Ko smo izstopili iz zadnjega predora – še vedno visoko v gorah, obkroženi z oljčnimi nasadi ter borovim in hrastovim gozdom, smo na desni strani zagledali dolino Soller, prekrito z nasadi pomaranč in limon. Vlak se je za par minut zaustavil, da smo uživali v tem prekrasnem panoramskem razgledu.
Po prihodu v
Soller smo presedle na tramvaj, ki nas je odpeljal do pristanišča Soller (Port de Soller), ki se nahaja v zalivu na SZ obali Majorke. Pred mnogimi leti je bilo to majhno ribiško okrožje, danes pa je zaradi svojega posebnega čara in miru, ki ga ponuja, ter raznolike ponudbe restavracij in hotelov postalo glavno turistično središče tega območja Majorke.
Po obveznem nakupu magnetka za na hladilnik, smo se posladkale z odličnim sladoledom in se sprehodile mimo pristanišča, kjer poleg manjših motornih čolnov kraljujejo večje jadrnice in luksuzne jahte vzdolž obale in mimo zadnje postaje tramvaja ter restavracije Marisol, ki praznuje častitljivih 95 let.
Izbor restavracij je pester, me smo se odločile za starejšo restavracijo s prekrasnim pogledom na zaliv in morje, mimo katere je vsakih 20 minut pripeljal tramvaj. Hrana je bila zelo okusna (sardoni na žaru, domači njoki s sirom in za 6-letnico špageti s paradižnikovo omako), cene pa presenetljivo nižje kot pri nas.
Po kosilu in krajšem sprehodu smo se s tramvajem odpeljale nazaj v Soller, mestece, ki se ponaša z gojenjem najboljših pomaranč na svetu. Sprehodile smo se od trga Plaza de España, kjer sta tako končna železniška postaja kot tudi zadnje postajališče tramvaja, do osrednje točke mesta, trga Plaza Constitución. Na tem trgu, ki je bil ob našem prihodu zelo živahen in prometen, prevladujejo stavba mestne hiše in niz modernističnih stavb, cerkev Sant Bartolomé in banka Sóller.
Z bližnjih dreves te vabijo pomaranče in limone, me pa smo sprehod nadaljevale po glavni, sicer ozki in tlakovanimi ulici s številnimi trgovinicami s spominki, tradicionalnimi majorškimi čevlji (zelo podobni espadrilam), oblekami in slaščicami.
Za konec smo si ogledale še dve stalni zbirki dveh izjemnih umetnikov – Picassa in Mirója, ki se nahajajo v prostorih na železniški postaji Sóller.
| Čakala nas je le še 30-minutna vožnja z vlakom nazaj v vas Bunyola in potem še ura vožnje z avtom do Cala d'Or, kjer smo bile nastanjene. Turistični kraj, ki mu pravijo tudi »zlati zaliv« južno od Portocoloma in v bližini obalnega mesta Portopetro, zaznamujejo številni majhni slikoviti zalivi in peščene plaže, kjer v poletnih mesecih le s težavo najdeš prostor. Med prvomajskimi počitnicami, tudi zaradi nekoliko slabšega vremena, kopalcev ni bilo in smo lahko uživali v miru in prelepi naravi.
|
Majorka je slikovit otok, kjer se za vsak okus najde kaj. Poleg izleta v Soller bi priporočile tudi obisk ene izmed tradicionalnih uličnih tržnic v manjših krajih. Me smo izbrale sobotno tržnico v Santanyju. Pa obisk naravnega parka Mondrago, majhnih in slikovitih ribiških pristanišč – Cala Figuera, Portocolom, Portopetro, Porto Cristo, manjših krajev kot je Arta. Tokrat je zmanjkalo časa za Valdemosso, Alcudio in rt Can Picafort s svetilnikom, medtem ko smo v glavnem mestu Palmi de Mallorci naletele na nepopisno gnečo.
Kot pika na »i« je bil obisk jame Drach Caves, v katerih se skriva veliko podzemno jezero, ki velja za eno največjih podzemnih jezer na svetu, po katerem te popeljejo s čolnom, še pred tem pa uživaš v poslušanju mini glasbenega koncerta.
Prav posebno doživetje je tudi sprehod po teniški akademiji Rafaela Nadala v Manacoru, ki se ponaša s 43 igrišči, bazeni, nogometnim igriščem, fitnesom, hotelom, vrtcem, osnovno in srednjo šolo, ter seveda muzejem, kjer se nahajajo številnimi pokali, ki jih je Rafa v svoji bogati karieri osvojil, med katerimi ima posebno mesto 22 lovorik iz največjih štirih grand slam turnirjev (14 iz Roland Garrosa, 4 iz OP ZDA, ter po 2 iz Wimbledona in OP Avstralije).
Počitnice za tri generacije – Ivka, Metka in Lara Glas
Majorka, zagotovo še pridemo!