Podatki kažejo, da je v letu 2021 za rakom zbolelo 17.288 ljudi, od tega 9.319 moških in 7.969 žensk, umrlo pa je 6.213 ljudi. Število novozbolelih je tako v drugem letu pandemije covid-19 precej višje v primerjavi z letom 2020, a kljub temu primanjkljaja diagnoz iz začetnega obdobja pandemije nismo v celoti nadoknadili. 

V Sloveniji v tem trenutku živi že več kot 130.000 ljudi, ki so kadarkoli zboleli za rakom, kar odraža napredek v zdravljenju in preživetju bolnikov. Eno pomembnejših sporočil podatkov pa je, da rak ostaja eno največjih bremen javnega zdravja, saj naraščajoče število novih primerov, povezano predvsem s staranjem prebivalstva, zahteva še večjo pozornost pri preventivi, zgodnjem odkrivanju in celostni obravnavi bolnikov z rakom.

Med rojenimi leta 2021 bosta do svojega 75. leta za rakom zbolela eden od dveh moških in ena od treh žensk. Ogroženost z rakom je največja pri starejših; med vsemi bolniki z rakom, zbolelimi leta 2021, se dve tretjini novih primerov raka pojavljata pri ljudeh, starejših od 65 let. Ker se slovensko prebivalstvo stara, je samo zaradi vedno večjega deleža starejših pričakovati, da se bo število novih primerov raka še večalo. Med posameznimi slovenskimi regijami ni bistvenih razlik v bremenu raka.

Predstojnica Sektorja onkološke epidemiologije in registra raka na Onkološkem inštitutu Ljubljana prof. dr. Vesna Zadnik, dr. med.,: »Zaradi staranja prebivalstva in vpliva dejavnikov, kot so nezdrav življenjski slog in okoljski vplivi, število novih primerov raka v Sloveniji še naprej narašča. Leta 2021 smo zabeležili več kot 17.000 na novo diagnosticiranih primerov, kar kaže na naraščajoče breme te bolezni za posameznike, za družbo in zdravstveni sistem. Podatki nam tudi kažejo, da bo imela pandemija covid-19 dolgoročne posledice na zgodnje odkrivanje in obravnavo bolnikov z rakom. Čeprav se je število novih primerov povečalo v primerjavi z letom 2020, še vedno nismo v celoti nadoknadili primanjkljaja diagnosticiranih primerov iz prvega leta epidemije. Zaenkrat pa ne opažamo, da bi to vplivalo na razporeditev stadijev ob diagnozi«.  Ob tem je izpostavila pomen kakovostnih podatkov za razumevanje vplivov na obvladovanje raka in načrtovanje ukrepov v državi: »Kazalniki iz letnega poročila nas opozarjajo na dolgoročne posledice motenj v zdravstvenem sistemu ter poudarjajo pomen nemotenega izvajanja presejalnih programov ter zgodnjega odkrivanja bolezni. Epidemija je še toliko bolj izpostavila tudi pomen kakovostnega spremljanja stanja in zanesljivih podatkov, ki jih zagotavlja Register raka, saj omogočajo boljše razumevanje vplivov na obvladovanje raka ter načrtovanje potrebnih ukrepov.«

Najpogostejši raki pri nas – kože, pljuč, dojk, prostate ter debelega črevesa in danke – predstavljajo 60 % vseh novih primerov. Ti raki so pogosto povezani z nezdravim življenjskim slogom, kot so kajenje, pitje alkoholnih pijač, premalo gibanja, nezdrava prehrana in prekomerna telesna teža ter izpostavljenost soncu. Preventivni ukrepi, kot so zdrave življenjske navade in udeležba v presejalnih programih, lahko ogroženost za nastanek raka bistveno zmanjšajo.

Pri moških zavzemata nemelanomski kožni rak in rak prostate vsak približno petino vseh rakov, sledita pljučni rak ter rak debelega črevesa in danke. Pri ženskah je najpogostejši nemelanomski kožni rak, sledi rak dojk, ki predstavlja približno petino vseh rakov, nato pa še pljučni rak ter rak debelega črevesa in danke.

Najpogostejši raki se v različnih življenjskih obdobjih pojavljajo različno. Pri otrocih in mladostnikih do 20. leta starosti so najpogostejše levkemije, sledijo jim tumorji centralnega in
avtonomnega živčnega sistema in limfomi. Mlajši odrasli (20–49 let) moški zbolevajo največ za rakom mod in kože, pri ženskah v tej starosti pa je na prvem mestu rak dojk.

Petletno preživetje bolnikov, zbolelih med letoma 2017 in 2021, je znašalo 58 % za moške in 63 % za ženske. Pomenljiv napredek pri obeh spolih je opazen pri pljučnem raku, kjer je petletno preživetje pri moških že preseglo 30 %.  Več kot 80 % je bilo čisto petletno preživetje pri moških z rakom mod, prostate, ščitnice, kožnim melanomom in Hodgkinovim limfomom, pri ženskah pa pri bolnicah z rakom ščitnice, kožnim melanomom, rakom dojk in Hodgkinovim limfomom.

Strokovnjaki Onkološkega inštituta Ljubljana ob naraščajočem bremenu raka pozivajo prebivalce, da upoštevajo priporočila za zdrav življenjski slog, se odzovejo na vabila v presejalne programe za raka ZORA, DORA in Svit; ob sumljivih simptomih in znakih raka pa naj se takoj obrnejo na osebnega zdravnika.

Več o rakih prebavil si lahko pogledate na spodnji povezavi: https://www.europacolon.si/raki-prebavil.html

Več o 12 priporočilih: 

Prof. dr. Vesna Zadnik, dr. med., je bila nedavno ponovno izvoljena za evropsko predstavnico v Mednarodni organizaciji registrov raka (International Association of Cancer Registries – IACR), ki povezuje več kot 350 registrov raka z vsega sveta, vključno s 130 nacionalnimi in regionalnimi registri v Evropi. IACR si prizadeva za poenotenje zbiranja podatkov, dvig kakovosti registrov ter spodbujanje uporabe podatkov o raku za zmanjševanje zbolevnosti, izboljšanje preživetja in splošno zdravje prebivalstva. Ponovna izvolitev predstavlja potrditev odličnega dela slovenskega Registra raka in njegovega prispevka k mednarodnim prizadevanjem za obvladovanje raka.

Letno poročilo Registra raka RS (podatki za leto 2021 v tiskani obliki) je dostopno TUKAJ.