Pri vseh rakih, pri raku trebušne slinavke pa še toliko bolj, je pomembno, da ga odkrijemo čim prej in v čim zgodnejših stadijih. Prof. dr. Janja Ocvirk, vodja sektorja internistične onkologije na Onkološkem inštitutu, ob tem pojasni, da »se zdravljenje v zadnjih letih nekoliko spreminja. Operacija je običajno prva in pri teh bolnikih je preživetje je najdaljše. Tej vedno dodajamo dodatno zdravljenje. Ko je bolezen napredovala, operacija ni več možna in imamo na voljo samo sistemsko zdravljenje, ki v zadnjih letih dosega velik preboj. Včasih smo imeli na voljo samo en citostatik, zdaj pa se je to spremenilo, saj imamo na voljo več zdravil. Raka slinavke lahko povezujemo z več nepravilnostmi v različnih genih in ti bolniki so kandidati tudi za tarčno zdravljenje. Zdaj imamo na voljo terapije za več linij zdravljenja in prav to daje malo boljše rezultate zdravljenja. Trend v svetu je predoperativno zdravljenje s kemoterapijo ali kombinacijo kemoterapije in obsevanja. To so sicer majhni premiki, a so in ostajamo optimistični, zlasti zaradi prihoda novih zdravil, ki se vežejo na mutacije, ne na lokacije tumorjev.«

Rak trebušne slinavke je tih in pogosto človeku dolgo ne dela nobenih težav. Tudi Anito Hrestak je bolezen doletela kot strela z jasnega. »Sprva me je bolel trebuh in mislila sem, da sem prebolela trebušno gripo. Ko so težave minile, sem na to pozabila. Čez tri mesece so se bolečine v trebuhu vrnile in se naselile tudi v sredino hrbta, kmalu zatem pa sem tudi porumenela, zato sem poiskala pomoč na urgenci. Na gastroenterološki kliniki v Ljubljani so mi odstranili majhen žolčni kamen in bila sem prepričana, da je vzrok težav odpravljen. Žal je zlatenica vztrajala, zato je bilo jasno, da je zadaj še nekaj drugega. Tako sem dobila diagnozo raka trebušne slinavke. K sreči sem bila med tistimi bolniki, ki so primerni za operativni poseg, po katerem sem prejemala še šest mesecev kemoterapijo. Decembra lani sem jo zaključila in po zdravljenju živela povsem normalno, vse do letošnjega oktobra, ko se je bolezen vrnila. Pomembno je, da smo pozorni nase in na svoje telo in ob težavah gremo k zdravniku čim prej. Razložimo zdravniku, govorimo o bolezni, da bo čim več informacij doseglo čim več ljudi.«

Leto in pol od diagnoze je minilo tudi pri 67-letnem Vitu Komacu iz Ljubljane, ki je pred diagnozo imel porumenelo kožo več tednov, preden je prišel do zdravnika, kjer so mu zelo hitro postavili diagnozo raka trebušne slinavke. Tudi pri njem je sledila operacija ter po njej kemoterapija, ki jo je zaključil pred skoraj letom dni. »O bolezni nisem vedel nič, bilo je popolno presenečenje. K sreči sem imel zelo močno oporo družine in prijateljev, zato je bilo šok lažje prenašati. Je pa bilo zame zelo dobro poskrbljeno ves čas zdravljenja in sem vse razmeroma lahko prestal. Zdi se mi pomembno, da se o tem raku govori in ljudi ozavešča. Veliko ljudi o tej bolezni in raku na sploh noče govoriti, kar je potrebno spremeniti. Samo tako ga bomo odkrivali prej.«

Prav zgodnejše prepoznavanje raka trebušne slinavke je tudi eden od glavnih ciljev skupne kampanje, ki jo številna društva bolnikov z rakom po vsem svetu, med njimi tudi Združenje EuropaColon Slovenija, ki zastopa bolnike z raki prebavil, izvajamo prav v teh dneh. Ambasador kampanje je tudi prvi predsednik R Slovenije, gospod Milan Kučan, ki je ob začetku dejal: »Presunjen sem bil ob spoznanju, kako zahrbtna bolezen je rak trebušne slinavke, pa tudi kako pozno postanejo njeni simptomi zares opazni. Svarilo, naj bomo pozorni na prve znake, je torej pomembno. Zato sem se tudi z veseljem odzval povabilu, da sodelujem v tej kampanji obveščanja in ozaveščanja.«
 
Kampanji se je pridružilo tudi društvo OnkoMan, ki prav v novembru ozavešča o vseh moških rakih, torej tudi o raku trebušne slinavke. Kot pravi predsednik društva Grega Pirc, »rak ne izbira po spolu, starosti, niti kje bo udaril. Zato je še posebej pomembno, da smo pozorni in da poznamo opozorilne znake. In več kot nas bo, bolj ko bomo povezani, lažje se mu bomo zoperstavili. OnkoMan-ovci smo zelo počaščeni, da nas je EuropaColon izbral za partnerja v skupni akciji boja proti raku trebušne slinavke pod geslom Skupaj smo v tem! Smo in bomo, v skupno dobro vseh nas.«


V nadaljevanju dodajamo tudi izjave županov štirih občin, ki so pristopile h kampanji ozaveščanja Skupaj smo v tem! in osvetlile pomemben objekt v svoji občini:

Dr. Klemen Miklavič, župan Mestne občine Nova Gorica:
»Danes je človek ujetnik pretiranega pritiska okoliščin, do česar nas je pripeljal materialni način življenja. Prihodnost človeštva je le v preporodu človeka, v njegovi vrnitvi k naravi in  sožitju z njo. Do takrat pa moramo biti osveščeni o naraščajočih boleznih sodobnosti in se s preventivo ter pozornostjo izogniti najhujšemu. Zato smo se v Mestni občini Nova Gorica odločili podpreti pobudo in osvetliti stavbo občine v vijoličen soj svetlobe v znak ozaveščanja.«

Dr. Vladimir Prebilič, župan občine Kočevje:
»Občina Kočevje se letos aktivno pridružuje podpori kampanje Združenja EuropaColon Slovenija ob svetovnem dnevu raka trebušne slinavke, saj želimo izraziti našo podporo vsem ljudem, ki se spopadajo s to zahrbtno boleznijo. Kako dragoceno in hkrati tudi krhko je naše zdravje največkrat spoznamo šele, ko je ogroženo, ko zbolimo. Zato upam, da bomo z našimi aktivnostmi prispevali vsaj delček k ozaveščanju javnosti in k hitrejšemu odkrivanju te bolezni. Le skupaj smo lahko pri tem uspešni in če rešimo vsaj eno življenje, smo naredili veliko. Zato pozivam vse naše občane kot tudi Slovenke in Slovence, da si ne zatiskajo oči pred to boleznijo in poskrbijo zase in za svoje bližnje.«

Ciril Globočnik, župan občine Radovljica:
Matej Slapar, župan občine Kamnik: