Naredi korak k boljši kakovosti življenja bolnikov z raki prebavil in svojcev

Člani SOUSTVARJAMO

Klasična Grčija – dežela kjer je vsak kamen del zgodovine

Avtorica besedila in fotografij: Nada Lomovšek

Grčija je dežela številnih otokov in polotokov, antičnih templjev in gledališč, domovina olimpijskih iger, sladkih pomaranč in dišečega lovorja ter ponosnih Grkov.

Meteora – »samostani na nebu«

Je ena največjih in najpomembnejših skupin samostanov v Grčiji za goro Atos. Šest samostanov je zgrajenih na naravnih skalnih stolpih v centralni Grčiji. Nekateri stolpi so visoki tudi več kot 370 m. Dostop do njih je možen po skrivnostnih rovih in stopnicah. Začeli so jih graditi v 11. st., ko je v Grčijo začela vdirati otomanska vojska. Prvotno jih je bilo 24, danes jih deluje samo še šest. Mi smo obiskali največji samostan Varlaam in najmanjšega – samostan sv. Nikolaja. Zaradi svoje izjemnosti so vsi pod zaščito UNESCa.

 

Ioannina

 

Je prijetno mestece ob jezeru Pamvotis in velja za najbolj »turško« mesto v Grčiji. Je tudi glavno mesto pokrajine Epir. Mesto se je predalo Osmanom že leta 1430 in je bila do leta 1868 upravno središče Janinskega pašaluka. Dolgih 400 let so tu vladali Turki, kar je videti na vsakem koraku. Tu je tudi znana mošeja Fethiye z grobnico Ali Paše. Šele po letu 1913 je bilo mesto predano v upravljanje Grčiji.

Delphi

Arheološko najdišče in sodobno mesto na jugozahodnem podnožju svete gore Parnas. Mesto kjer stoji, naj bi določil sam vrhovni grški bog Zevs, ko je iskal središče »svoje babice Gee«, oz. »popek zemlje«. Delfi so najbolj znani po oraklju (preročišču) v svetišču posvečenem bogu Apolonu. Svoje prerokbe je sporočal preko svečenice Pitije. Poznejše toksikološke raziskave, so potrdile, da je svečenica pri svojih obredih uporabljala liste oleandra, ki so strupeni in povzročajo halucinacije.

Termopile – kraj nesrečnega spomina

So ozek kanjonski prehod med dvema pečinama. Na eni strani dolino obdaja gorato področje. Na drugi strani je tekla reka Malian, zato je bil kraj zaradi naravnih danosti, tudi lahko branljiv. Bil je tudi vrata v del Grčije, kjer vse do Aten ni več tako lahko branljivega mesta.

Korint

Mesto leži na polotoku Peloponezu, oddaljen približno 78 km od Aten. Leta 1885 ga je popolnoma uničil močan potres. Nekoliko stran so zgradili Novi Korint. Simbol novega mesta je leteči Pegaz.

Mykene

So bile eno glavnih središč grške civilizacije, vojaška utrdba, s katere so vladali velikemu delu južne Grčije. Obdobje grške zgodovine od okoli 1600 pr. n. št. do okoli 1100 pr. n. št. je obdobje mikenske civilizacije. Potem so s severa vdrli Dorci in opustošili Mykene. Ker je bila kultura zavojevalcev bistveno slabše razvita, se je začelo obdobje grškega temnega vek.

Agamemnonovo zlato masko je odkril Schllemann v mikenski grobnici in verjel, da je našel truplo legendarnega grškega voditelja Agamemnona. Vendar najnovejše in sodobne arheološke raziskave kažejo, da temu ni tako. Maska datira v leto 1550 – 1500 p. n. št., torej zgodnejša od domnevnega Agamemnonova.

Atrejeva zakladnica je impresivna grobnica v obliki tolosa na hribu Panagitsa v Mykenah, zgrajena v bronasti dobi. Kamnita preklada nad vrati tehta 120 ton in je največja na svetu. Ni znano koliko časa so grobnico jo uporabljali, niti kdo je bil dejansko pokopan v njej.

Dežela Mani

Je najbolj divja in najmanj grška pokrajina, kjer skoraj ne govorijo grščine. Polotok Mani, dolgo znan tudi po srednjeveškem imenu Maina, je geografska in kulturna regija na Peloponezu in domovina Maniotov, ki trdijo, da izvirajo iz starodavnih Špartancev. Njihova domovanja so še danes videti kot utrjeni štirikotni stolpi. Vlada klanska ureditev. Od vodje klana pa navzdol do najnižjega položaja v klanu. Glavno mesto regije Mani je Areopolis (Ares je bil v grški mitologiji bog vojne in polis – mesto). Teren je gorat in nedostopen.

Stoupa Mani

Nekoč zaspano mestece je v zadnjih letih odkrilo veliko turistov. Nahaja se na območju Grčije t.i. Zunanji Mani. V preteklosti je bilo območje znano po svojih divjih prebivalcih, ki so živeli v izoliranih in utrjenih stolpih. Nekateri so še danes prisotni, bodisi v ruševinah ali so bili obnovljeni.  Stolpi so nudili zaščito na območju, kjer so bili spori nekaj običajnega. Bojevitost so verjetno res podedovali, kot sami trdijo, po svojih prednikih Špartancih. Večerjo smo imeli ob sončnem zahodu, na eni najlepših plaž v Stoupi.

Monemvasia

Mesto in občina v grški Lakoniji. Staro mesto leži na majhnem otoku pred obalo Peloponeza. Otok je približno km dolga, 300 m široka in 100 m visoka planota. S celino je povezan z 200 m dolgim nasipom. V srednjem veku je bila na njem močna trdnjava. Ohranjeno je mestno obzidje in več srednjeveških bizantinskih cerkva. Otok je bil dolgo zapuščen.

Po letu 1971, ko je bil zgrajen do otoka nasip, se je začela obnova srednjeveških zgradb. Nekatere so preuredili v hotele in gostinske lokale.

Otok Monemvasia je leta 375 od celine ločil močan potres. Po Monemvasii sta dobila ime grozdje in vino malvazija. Na osrednjem trgu je ohranjena najstarejša vinska trta malvazije. Monemvasia ima tudi vzdevek Vzhodni Gibraltar ali Skala.

Mystra

Mesto leži na pobočju gore Tajget (2405 m/n.m.) v regiji Arkadija. Arheološko najdišče je nad sodobnim mestom in odprto za obiskovalce. Bilo je glavno mesto bizantinske despotije Morea. Območje je bilo naseljeno skozi celo obdobje Osmanskega cesarstva. Ohranjene so nekatere cerkve, ko so delno ali v celoti restavrirane.

V samostanu Pantanasa so še vedno nune. Ukvarjajo se z izdelavo ročnih del, ki so naprodaj v trgovini ob samostanu.

Ne morem mimo zelo lepo urejenega dvorišča samostana, ki je polno rož. Očarala me ogromna datura, ki sega »skoraj v nebo«.

Olympia

Pomembno starogrško svetišče antične Grčije na polotoku Peloponezu. Znano je po prvih olimpijskih igrah klasične dobe. Odvijale so se po vsem antičnem svetu od 8. st. pr. n. št. do 4. st. n. št. Prve olimpijske igre so bile v čast boga Zevsa. V času iger so mirovale vse vojne in medsebojni spopadi.

Dolgoletna izkopavanja in odstranjevanje nanosov so odkrile prvotno veličino Olympie. Olimpijski ogenj za igre moderne dobe, še vedno prižigajo na istem mestu kot v antiki. Z odbojem sončne svetlobe v paraboličnem zrcalu pred Herinim templjem zanetijo plamen ter ga nato z baklo odnesejo tja, kjer bodo igre.

    

Šparta

Antična Šparta je bila mestna država v Grčiji na jugovzhodnem delu Peloponeza v dolini reke Evrote v pokrajini Lakoniji. Bila je znana po vojaški moči, ljudski disciplini, militaristični družbi in sužnjih. Sledi je pustila tudi v mitu o trojanski Heleni. Dolgo čas je veljala za najmočnejšo vojaško silo v antični Grčiji, zahvaljujoč agogi – sistemu zakonov, ki so iz državljanov naredili vrhunske vojake.

Še danes se občasno pojavijo mnenja, da »bi kdo potreboval nekaj špartanske vzgoje«, ki je bila izjemno kruta in neizprosna. Na neki način tudi selektivna. Že ob rojstvu so pustili živeti samo krepke fantke, ostale so zmetali v prepad. S šestimi leti so otroke pobrali materam in jih dali v posebne vojaške kampe.  Kadar otrok ni preživel vseh zahtev vojaškega drila je bil za špartansko družbo neuporaben in bi bil zgolj strošek.  

Kljub vsemu je špartanska vojska doživela svoj fiasko pri Termopilah in za vedno izginila s prizorišča zgodovine. Na mogočno Šparto spominja samo velik spomenik kralju Leonidasu v Termopilah.

Kalamata

Je drugo najbolj naseljeno mesto na jugu polotoka Peloponez, takoj za Patrasom. Kalamata je znana po plesu Kalamatianos, stoletnih oljkah, črnih olivah in oljčnem olju. Leži ob reki Nedon na vrhu Mesenskega zaliva.

Navplij

Lepo in živahno mestece ter pomembno pristanišče na Peloponezu. Mesto je bilo prestolnica prve grške republike in Kraljevine od začetka grške revolucije od leta 1821 do leta 1834. S prvim guvernerjem smo »malo v žlahti«. To je bil grof Ioannis Kapodistrias (Janez Koprski). Bil je grški državnik, ki je služil kot zunanji minister Ruskega imperija in eden najbolj uglednih politikov in diplomatov v Evropi.  Bil je izvoljen za prvega predsednika samostojne Grčije in velja za ustanovitelja sodobne Grčije. Umrl je pod streli atentatorja leta 1831, kar je sprožilo v Grčiji in Evropi veliko nemirov.

V spomin na našega istrskega rojaka je tedanji predsednik Borut Pahor v bližini hotela Bayron odkril spominsko ploščo.

Most Rio-Antirrio

Ustavili smo se v neposredni bližini tega osupljivega inženirskega podviga. Izjemen je zato, ker je dno na katerem stoji iz peska in povsem nepredvidljivo. Globina vode znaša 65 m. Na tem delu je pomembna tudi potresna aktivnost in možnost tektonskih premikov. Nekajkrat so ga popravljali in iskali izvirne rešitve, da se ni vse skupaj podrlo.

     

Je eden najdaljših mostov s poševnimi zategami in več razponi na svetu. Prečka Korintski zaliv v bližini Patrasa in povezuje s cesto mesto Rio na Peloponezu in Antirrio na celinskem delu Grčije. Dolg je 2880 m in širok 27,2 m. Most je bil končno odprt za promet leta 2004.

Atene

So simbol zahodne civilizacije, ki se ponaša s slavno več kot 3000 let staro zgodovino. Iz vsakega dela mesta se razkriva pogled na mogočno Akropolo. Glavno mesto je izvrstna mešanica starodavnega in modernega sveta, ki osupne z neverjetnimi kulturnimi znamenitostmi in antičnimi legendami. Nato pa nas povabi na terase restavracij in tavern v Plako, ki je staro mestno jedro in središče družabnega življenja. Plaka je pravo mravljišče in konglomerat vsega, kar trenutno biva v Atenah. Na eni strani pleše skupina temnopoltih Afričanov v divjem ritmu bobnov. Na drugi strani igrajo romantično glasbo grškega melosa. Vmes pa nepregledna množica sprehajalcev. Sedeli smo na terasi bližnje taverne in okušali dobrote grške kulinarike.

Sprehodili smo se do olimpijskega stadiona Panatenaja, ki je bil zgrajen za prve olimpijske igre moderne dobe. Veličastna mojstrovina. Kraljevi park so pljuča in prostor za rekreacijo Aten.

Zelo atraktivna je menjava straže gardistov pred grškim parlamentom. Ceremonija traja 20 minut. Ko na prizorišče prikoraka četa, z vsem truščem okovanih čevljev in kričanjem poveljujočega, se sliši in vidi samo škljocanje aparatov in visoko dvignjene pametne telefone.

Obisk Akropole je bil na programu zadnji dan pred odhodom domov. Gneča je kar konkretna. Se pa vprašaš ob vseh ogromnih razsežnostih videnega, s kakšno tehniko so to zgradili.

Kaj napisati za zaključek?

Morda bo primerno kaj o znamenitem filmu Grk Zorba in še bolj znanem plesu sirtaki. Zgodbo poznamo. Mi smo se ustavili tudi na plaži, kjer je avtor romana dobil navdih za zgodbo.
     

Zorba je bil njegov prijatelj, ki je preminil v rudniški nesreči. Filmska zgodba je malce drugačna, saj je konec koncev vsak film fikcija. Grka Zorbo je upodobil Anthony Quinn. Bil je svetovna uspešnica. Dobil tri oskarje. Glasbo je spisal Mikis Theodorakis. Glasbi lahko prisluhnete in zaplešete TUKAJ.

Malokdo pa ve, da ima sirtaki s pravimi grškimi plesi bolj malo skupnega. No, melodiko ja. Ostalo so prilagodili glavnemu igralcu, ki je bil že v letih in še gleženj si je zvil med snemanjem. Ni jim preostalo drugega kot, da poenostavijo zadevo s preprostimi koraki in ne preveč zahtevno koreografijo. Kljub vsemu je film dosegel svetovno slavo in še danes pridno plešemo »pravi grški ples« sirtaki.

Nekje sem prebrala misel, ki se mi zdi globoka in resnična: »Ne potujem zato, da pobegnem življenju, ampak zato, da življenje ne pobegne meni!«