Člani SE PREDSTAVIMO

Samo Podgornik: »Rad podam ljudem roko in jim pomagam«

Kdo je Samo v desetih besedah?  

Sem ena marljiva oseba, katero zanimata tako preteklost kot prihodnost.

Kakšna je tvoja zgodba?

Leta 2013, ko sem bil star 52 let, sem drugič sodeloval v programu Svit. Za razliko od testa pred dvema letoma, je bil izvid pozitiven, kar je kazalo na prikrite krvavitve v črevesju. Malo sem bil zaskrbljen. Opravil sem kolonoskopijo, misleč, da ne bo nič hudega, a je bilo. Odkrita je bila večja tvorba v sigmoidnem delu črevesa, tam, kjer se kopičijo strupi, preden jih kakec odplavi. Ultrazvok je pokazal še dve tvorbi na jetrih. Diagnoza - rak debelega črevesa z metastazami na jetrih, četrti stadij.

Sigmoidni del črevesa je zadnji del debelega črevesa, ki povezuje debelo črevo z danko. Ime izhaja iz njegove značilne oblike, ki spominja na črko "S"
Ker sem strojnik po izobrazbi, sem si v žargonu rekel: »Bo pač treba na generalni servis.« Takoj je sledila operacija na UKC Ljubljana, kjer so mi izrezali pol debelega črevesa in konca spojili ter odrezali dva režnja jeter. CT ni pokazal drugih metastaz, a razsejanost rakastih celic terja sistemsko terapijo. In sem se na to pripravil – fizično in psihično, ter zaupal svoji onkologinji na Onkološkem inštitutu. Moj takratni moto, ko sem gledal v steklenico s citostatiki, je bil: »Vsaka molekula tega koktejla bo v meni pobila na milijone rakastih celic, ki krožijo po mojem telesu in iščejo svoje mesto za razvoj.« In mi je uspelo – 16 tritedenskih ciklusov kemoterapije - brez večjih stranskih posledic, verjetno tudi zahvaljujoč primerni športni vadbi ter strogi dietni prehrani, ki mi je bila predpisana.  

Kako je diagnoza vplivala na življenje?

Po diagnozi sem takoj odklopil službo in si postavil strog red prehrane, gibanja in zdravljenja. Prvega pol leta sem se ukvarjal sam s sabo in si ustvaril zaščitni oklep pred negativnimi vplivi iz okolja. Vsakega človeka sem začutil ali mi daje energijo, ali mi jo jemlje. Pred slednjimi se je moj ščit neverjetno ojačal in mi niso mogli škoditi. Zahvaljujem se ženi in hčeri, da sta bili v tem obdobju zelo tolerantni do mojih drugačnih navad in sta mi dajali pozitivno energijo. Po 10 mesecih od postavitve diagnoze sem že začel delati po 4 ure in se počasi začel socializirati ter vračati v aktivnosti, ki so mi všeč – služba, šport in družina.

Kaj te je spodbudilo, da postaneš prostovoljec združenja in ambasador Svita?

To je zanimiva zgodba. Med obiski na OI sem spoznal glasilo Koloskop, v katerem sem prebral koristne članke in nasvete za bolnike z rakom prebavil. Rekel sem si, da imajo člani verjetno podobne izkušnje z rakom kot jaz, in se včlanil. Do ambasadorstva v programu Svit pa me je pripeljala pot, ki se je začela na sejmu v Celju. Tam sem prvič videl ogromen model debelega črevesa, ki ga je predstavljal NIJZ. Sprehodil sem se skozi in na koncu povedal svojo zgodbo. Gospa Tatjana me je kmalu povabila v ambasadorstvo programa Svit. To mi je predstavljalo pohvalo in spodbudo, da s svojo zgodbo s srečnim koncem nagovorim Slovenke in Slovence, in jih povabim k udeležbi v programu. Ponosen sem, da sem decembra 2015 podpisal svečano izjavo ambasadorja.

Katere dejavnosti opravljaš kot prostovoljec in ambasador?


Sodeloval sem na več kot 100 dogodkih, tako na TV, radiu, v tiskanih medijih, na spletu, na mednarodnih konferencah, na stojnicah NIJZ, … Še posebej sem ponosen, da sem ozaveščanje o vseh treh nacionalnih presejalnih programih (Svit, DORA in ZORA) in o preventivi raka razširil v svoj delovni kolektiv Ministrstva za obrambo in Slovenske vojske. Za to sem bil nagrajen s priznanjem Prostovoljec leta v javni upravi za leto 2018 in s priznanjem Zveze slovenskih društev za boj proti raku, na kar sem zelo ponosen.    
V vseh teh letih sem ustvaril prijateljske in ustvarjalne odnose z vsemi društvi, ki se ukvarjajo z rakom. Vsak dogodek mi prinaša osebno zadovoljstvo. Rad se družim z ljudmi, ki se jih rak dotakne, jim podam roko ter skušam pomagati na poti iz strahu v upanje ter zaupanje.


Se je tvoj pogled na življenje po preživetju raka kaj spremenil in kako? 

V mnogih ozirih se je le-ta spremenil in izboljšal. Sčasoma se zid, ki si ga ob diagnozi zgradiš, ošibi, ker se vrnejo stare navade. Ne moreš se v celoti resetirat. Veš pa, da zid obstaja in da ga lahko tam, kjer je načet, zopet obnoviš in se zaščitiš. To je izkušnja mnogih nas, ki smo preboleli raka.

Kako lahko še bolje podpremo ljudi z diagnozo raka in njihove družine?

Predvsem je treba na rak gledati kot na bolezen, ki je v veliki meri ozdravljiva. So nekatere vrste, ki so bolj agresivne in jih še ne znamo zdraviti dovolj uspešno. Rak ne sme biti tabu, pa naj bo na črevesju, dojki ali koži. Koliko časa smo lahko brez telefona ali televizorja, če se pokvari? Bore malo. In tako je treba gledati tudi na naše zdravje. Najprej moramo sami prepoznavati simptome, ki so lahko znamenje raka ter le-te predstaviti svojemu zdravniku. O boleznih se moramo pogovarjati v družini in med prijatelji ter zaupniki, saj lahko na ta način rešimo mnogo življenj, pa tudi trpljenj bolnikov in njihovih družin.


Kot družba smo postali zasvojeni z nepomembnimi novicami in s poistovetenjem z »vplivneži«. Izkoristimo to situacijo in jim dajmo priložnost, da spregovorijo o raku in o presejalnih programih. Marsikdo bo sledil njihovim nasvetom in bo na koncu lahko srečen. Imamo edinstveno priložnost, da na ta način podpremo nov presejalni program Peter (ta bo res samo za moške) in obenem povečamo odzivnost moških v program Svit.

Kakšen nasvet(e) bi dal drugim, ki razmišljajo o vključitvi v prostovoljstvo?

Slovenija je dežela prostovoljcev. Mnogo jih je nevidnih, a bogatijo našo družbo in so najbolj vrednotena skupina (npr. gasilci). Nekateri se bojijo postati javno opredeljeni prostovoljci. Pa nič zato, naj ostanejo nevidni, ne silimo jih v velike akcije, dajmo jim le podporo za njihovo delovanje, da si sami poiščejo ciljne skupine, katerim lahko pomagajo.
 ŽIVLJENJSKI MOTO:  »Stalne izboljšave. To sem se naučil v sistemih obvladovanja kakovosti, kjer velja načelo PDCA - preprost proces izboljšav v štirih korakih (planiraj, naredi, preveri, ukrepaj). Vedno sem poln novih idej in rad delim tudi ideje drugih, ko se z njimi poistovetim. Tako je vsak nov dan zame novo doživetje.«
Več o njegovi zgodbi si lahko preberete TUKAJ 



© 2024 Europacolon | Vse pravice pridržane | Izdelava: MMstudio