Za svoje zdravje lahko čakam v čakalnici tudi deset ur

Zelo dobro se še spomnim aprilskega nedeljskega dopoldneva pred štirimi leti. Dan se je začel povsem normalno; pripravljala sem zavitek, saj sem pričakovala hčerko na kosilo. Tako rekoč kot strela z jasnega me je zvila bolečina v trebuhu, začela sem bruhati. Sprva sem težave pripisovala trebušni virozi, sploh ko se je bruhanje krepilo.

>> Več


Vika Zore
Ponovno sem se rodila

Vem, da je naslov rahlo obrabljen, vendar je zelo primeren. Burno življenje, ki mi ni ravno prizanašalo, si je vzelo svoj davek. Če bi se še enkrat rodila in imela današnjo pamet ter izkušnje, bi verjetno marsikdaj ravnala drugače. Ali pa tudi ne. Tega ne bom vedela nikoli. Bolezen je nenapovedano in resno posegla v moje življenje. Rak. Kratka beseda z zloveščim prizvokom do temeljev pretrese vsakogar, ki se sooči z njo.

>> Več


Nada Lomovšek
Sreča in veliko poguma

Sreča je na strani pogumnih, nikoli pa ni odveč tudi kakšno naključje, ki tok dogodkov zapelje v želeno smer. O tem bi lahko veliko povedal gospod Jože Horvat, čil in zadovoljen človek, ki z ničemer ne izkazuje, da že petnajt let živi z boleznijo, ki je temeljito spremenila njegovo življenje. Da ima raka na debelem črevesu, ni pomislil nikoli. Edine težave, ki jih je močno občutil, so bile bolečine v trtici, za katero se je kasneje izkazalo, da je nepravilno ukrivljena. Prav bolečine so ga pripeljale do njegovega družinskega zdravnika, ki mu je med drugim opravil tudi rektalni pregled, a ni našel ničesar sumljivega.

>> Več


Jože Horvat
Eden glavnih sloganov, uporabljenih v Programu Svit, je, da program rešuje življenja. Marsikoga sem že slišala to izreči tudi naglas po tistem, ko se je sam soočil z diagnozo raka debelega črevesa in danke, ki se pred oddajo vzorčka ni izdajal s prav ničemer. Nobenih težav, nobenih znakov, da bi bilo kaj v telesu narobe, kaj šele zelo narobe. A se je s kolonoskopijo izkazalo, da je. Tudi gospa Stanka Drobnak je ena tistih srečnic, ki jo je rešil prav odziv v Svit.

>> Več


Stanka Drobnak
Vse se je začelo s 50. rojstnim dnem

50. rojstni dan ni le pomembna življenjska prelomnica, ampak se takrat vsi tudi vključimo v presejalni program Svit za zgodnje odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb na debelem črevesu in danki. 2011 je bil  prvič med prejemniki modro-bele ovojnice tudi gospod Samo Podgornik iz Ljubljane. Ozaveščen iz medijev je dobro vedel, kaj to presejanje pomeni, zato se ga je tudi brez pomisleka udeležil.

>> Več


Samo Podgornik
Postal sem drug človek

»Januarja lani sem iz čistega miru začutil krče v trebuhu, ki so me mučili čez ves dan, a jim nisem pripisoval večje pozornosti. Povsem sem pozabil na dogodek, ko so se konec marca vnovič pojavili. Bil sem v službi in oblival me je pot, ko sem vsakih petnajst minut začutil rezko bolečino. S težavo sem prišel do doma, kjer sem se z neprijetnimi bolečinami spoprijemal še naslednjih nekaj dni. Po enem tednu sem šel k svoji zdravnici in ji povedal za svoje težave,« pripoveduje 51-letni Sandi Križman iz Trzina.

>> Več


Sandi Križman
Ukvarjam se z življenjem, zdravnica pa z mojim zdravljenjem

Spoznali sva se pri jutranji telovadbi Šole zdravja - 1000 gibov, ki se od 7.30 do 8.00 zjutraj vsak dan odvija v številnih krajih širom po Sloveniji. Majhna in urna je, vedno bolj tiha, vendar vesela in prijazna. Res ne daje vtisa, da je z njo lahko kaj narobe. Naključje je hotelo, da sta me njeni sosedi vprašali, če bi šla še jaz letos v organizaciji Šole zdravja na Sardinijo. Privolila sem, saj tam še nikoli nisem bila. Cena je bila ugodna, one pa so iskale za Ano sostanovalko na dopustu. Tako sva si delili bungalov in se imeli priliko bolje spoznati. Prav presenetila me je njena zgodba.

>> Več


Ana Kožuh
Obupati je sebično

»V dnevni ambulanti, kamor so me poslali, da bom videl, kje mi bodo v naslednjih mesecih dajali kemoterapijo, sem srečal mlado dekle, ki je imelo že močno razširjenega raka. Zapletla sva se v pogovor, ki je popolnoma spremenil moje sprejemanje dejstva, da sem tudi sam zbolel za rakom. Bližal sem se šestdesetemu letu in ko mi je zdravnik povedal, da je tumor skoraj že prebil steno v mojem črevesu in mi napovedal le še šest mesecev življenja, če se takoj ne začnem zdraviti, sem bil povsem miren. Veliko sem doživel in naredil do takrat, zato se mi ni zdelo nič groznega, če bi se moje življenje takrat zaključilo. A po razgovoru s tem mladim dekletom, ki sploh še ni utegnilo na polno zaživeti in bi zamudilo toliko lepih stvari in za katero bi žalovalo toliko njenih najbližjih, sem nenadoma spoznal, da je potrebno življenje živeti, dokler lahko in se zanj boriti. Zdaj tudi vem, da je obupati nad življenjem sebično.«


>> Več


Aleksander Mežek
Vse sem potiskal globoko vase

Za raka trebušne slinavke zdravniki pogosto pravijo, da se pojavi z neznačilnimi znaki in simptomi in ga je težko odkriti, zato nanj tudi ne pomislijo takoj, vsekakor pa do diagnoze neredko preteče preveč časa. Pa vendar si je težko zamisliti odgovore na vprašanja, zakaj celo po 20 kilogramih, izgubljenih v štirih mesecih, osebni zdravnik še vedno ni pomislil na možnost zelo resnih težav v prebavilih, zakaj je bila edina preiskava zgolj laboratorijski pregled in zakaj je bil kljub hudim bolečinam na urgenci odgovor dežurnega osebja kar dvakrat enak: »Nič vam ni, pojdite domov.«

>> Več


Dario Pejić, 36 let
Moja zgodba, ki ni le moja …

Obrnem list na koledarju in na njem je datum, ki me spomni:
»pred štirinajstimi leti sem bila na ta dan, osmega maja, operirana zaradi raka na želodcu.«

Leta bežijo in se nabirajo z izkušnjami, kot biseri na ogrlici. Tega dne  ne bom nikoli pozabila. Zapisan je  v moji zavesti in podzavesti, kot  rojstni dan. S tem dnem, ne da sem se ponovno rodila, ampak mi je bilo dano, da se povrnem v krog življenja. Bilo je hudo, a imela sem srečo.


>> Več


Ljubica Klun
© 2018 Europacolon | Vse pravice pridržane | Izdelava: MMstudio