"Verjemite, da zmorete in ste že na pol poti do cilja."
- Theodore Roosevelt
Stadiji bolezni

Po opravljenih preiskavah in pred zdravljenjem strokovnjaki določijo klinični stadij rakave bolezni, ki označuje razširjenost raka.
Multidisciplinarni konzilij (kirurg onkolog, internist onkolog in onkolog radioterapevt, po potrebi še zdravnik katere druge specializacije) na podlagi kliničnega stadija bolezni, starosti bolnika, njegovega splošnega stanja in pridruženih sočasnih bolezni določi najustreznejši način zdravljenja za posameznega bolnika.
V primeru operacije odstranjeni tumor in področne bezgavke pregleda patolog, oceni radikalnost operacije in določi patohistološki stadij bolezni. Multidisciplinarni konzilij se na osnovi teh podatkov odloči za morebitno dopolnilno zdravljenje (sistemsko zdravljenje z zdravili z obsevanjem ali brez).
Naravni razvoj rakov prebavil gre praviloma tako, da najprej vznikne lokalni tumor (T), ki se pozneje po limfnem sistemu širi v bezgavke (N = nodus), po krvnih žilah pa lahko metastazira (M) tudi v druge oddaljene organe.
Na podlagi enovite in mednarodno sprejete klasifikacije TNM pri vsakem bolniku lahko ocenijo tako imenovani stadij bolezni, pri katerem na podlagi ocene lokalne (T), regionalne (N) in sistemske (M) razsežnosti ugotavljajo, koliko je bolezen napredovala.
Ocena stadija obolenja mora biti narejena pred začetkom zdravljenja. Od stadija je odvisen izbor zdravljenja, do določene mere pa omogoča tudi prognozo in potek bolezni.


Pred zdravljenjem

Pred vami je veliko odločitev, ki jih boste morali sprejeti skupaj z zdravnikom. Navajamo nekaj priporočil, ki vam bodo v pomoč:

  • Zapisujte si informacije, ki jih dobivate, in vprašanja, ki se vam porodijo in jih želite zastaviti zdravniku.
  • Bodite informirani. Poučite se o bolezni in zdravilih, ki jih prejemate.
  • Opazujte svoje telo.
  • Poiščite organizacije/društva, v katerih se združujejo bolniki z rakom na debelem črevesu in danki.
  • Na obisk k zdravniku pripeljite prijatelja ali sorodnika, da vam bo pomagal zabeležiti podatke, ki jih boste dobili od zdravnika.
  • Vprašajte zdravnika o vsem, kar želite vedeti (glej spodaj).


 
Vprašanja, ki jih lahko postavite svojemu zdravniku:

  • Kakšen je načrt mojega zdravljenja? Je v skladu s standardnim načinom zdravljenja? Kakšne so koristi takega načina zdravljenja?
  • Kdaj in kje se bo zdravljenje začelo?
  • Kateri zdravnik bo skrbel za potek načrtovanega zdravljenja?
  • Ali moram pred zdravljenjem obiskati še katerega izmed zdravnikov specialistov?
  • Ali obstaja kakšna pisna informacija o bolezni in načinu zdravljenja? Kje jo lahko dobim?
  • Ali poteka kakšna klinična raziskava za zdravljenje moje oblike raka?
  • S katerim zdravnikom lahko pridem v stik zunaj uradnih ur?
  • Ali lahko kaj storim, da se pripravim na pojav možnih neželenih učinkov zdravil, ki mi jih bodo predpisali, ali jih vsaj olajšam?
  • Kako bo zdravljenje vplivalo na moje vsakdanje aktivnosti? In kako dolgo?
  • Kako bo po zaključenem zdravljenju potekalo spremljanje mojega stanja?
  • Ali priporočate katero od alternativnih metod zdravljenja?


Kaj imajo na voljo bolniki z rakom prebavil v Sloveniji?

V Sloveniji so vsi bolniki z rakom prebavil zdravljeni v skladu z najsodobnejšimi smernicami, tako evropskimi kot svetovnimi. Slovenija ima zdravstveni sistem, ki omogoča kar najboljšo in najširšo zdravstveno oskrbo vsem obolelim, ne glede na kraj bivanja ali zaposlitveni status. Pri obravnavi rakov prebavil je naša država med tistimi, ki svojim bolnikom omogoča zelo veliko. Od leta 2010 imamo Državni program za obvladovanje raka (DPOR), ki je sedaj že v drugem obdobju (2017 – 2021) in je temeljni dokument za obravnavo raka. V njem so opredeljeni vsi vidiki celostne obravnave. Slovenija je ena od dveh evropskih držav, ki bolnikom z raki prebavil omogoča vse našteto:

  • Register raka,
  • Nacionalni presejalni program za zgodnje odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb na debelem črevesu in danki Svit,
  • Smernice zdravljenja,
  • Testiranje biomarkerjev RAS,
  • Zdravljenje z vsemi zdravili, ki so ta hip znana in registrirana v svetu,
  • Individualizirano ali personalizirano.zdravljenje, prilagojeno posameznemu bolniku.


Možni neželeni učinki zdravljenja

Možni zapleti po operaciji

Možni zapleti po kirurškem posegu so lahko razprtje operativne rane, vnetje, krvavitve, motnje v odvajanju blata (zaprtje ali driska), motnje prehranjevanja, utrujenost. Obdobje okrevanja lahko traja tudi več tednov.


Možni neželeni učinki obsevanja

Pojav in moč neželenih učinkov sta odvisna od velikosti obsevanega področja in trajanja obsevanja. Neželeni učinki so pri različnih ljudeh lahko različno izraženi, njihova intenzivnost pa se med zdravljenjem lahko spreminja. Med samim obsevanjem se lahko pojavijo:
  • vnetje kože in sluznic (debelega črevesa, mehurja) v obsevalnem polju,
  • utrujenost – rentgenski maček,
  • izguba teka,
  • hujšanje,
  • slabost in bruhanje,
  • driska.

Možni neželeni učinki kemoterapije

Pojav in jakost neželenih učinkov sta odvisna od izbrane kombinacije zdravil in trajanja zdravljenja, pa tudi od psihofizičnega stanja bolnika. Neželeni učinki so pri različnih ljudeh lahko različno izraženi, njihova intenzivnost pa se med zdravljenjem lahko spreminja. Med kemoterapijo se lahko pojavijo:
  • utrujenost,
  • slabokrvnost,
  • slabost in bruhanje,
  • izpadanje las,
  • okužbe,
  • večja verjetnost krvavitev,
  • vnetje ustne sluznice (stomatitis),
  • driska,
  • rdečina dlani in podplatov.

Neželeni učinki tarčnih zdravil

Neželeni učinki se izražajo predvsem na koži v obliki aknam podobnih izpuščajev na obrazu, lasišču, dekolteju, hrbtu, ob nohtih, dlaneh in stopalih.

© 2018 Europacolon | Vse pravice pridržane | Izdelava: MMstudio