Ljubljana, 14. februar 2022 – Rak je eden izmed najpomembnejših in najpogostejših zdravstvenih problemov naše družbe, zato ga moramo obvladovati vzporedno z epidemijo covid-19. V okviru sektorja Epidemiologija in register raka na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OI) prek spletne platforme onKOvid sprotno spremljajo vpliv epidemije covid-19 na obravnavo onkoloških bolnikov v Sloveniji. Zbrani podatki za obdobje 2020–2021 kažejo, da je prvi val epidemije bolj vplival na število novih primerov raka in napotitve na onkološko obravnavo kot kasnejši čas epidemije. OI opozarja, da manka diagnoz iz leta 2020 do konca lanskega leta nismo nadoknadili, zaskrbljujoč pa je tudi ponovni upad napotitev na prvi onkološki pregled v četrtem valu oz. v zadnji tretjini leta 2021. Bolnikov z rakom ni manj, le odkrivali jih bomo pozneje. Če bolniki pridejo do zdravnika v napredovalih stadijih bolezni in se zdravljenje raka prične z zamudo, lahko namreč pričakujemo slabše izide zdravljenja, slabšo kakovost življenja in slabše preživetje, kar onkologe tudi najbolj skrbi.

Izr. prof. dr. Irena Oblak, dr. med., strokovna direktorica OI: »Epidemija covid-19 je na žalost pomembno vplivala na obravnavo bolnikov z rakom po vsem svetu in na OI smo ves čas opozarjali, da ob epidemiji covid-19 ne smemo pozabiti na epidemijo raka. Poleg tveganj, ki jih predstavlja okužba z novim koronavirusom za bolnike z rakom, imata lahko zapoznela diagnoza ali okrnjena oskrba večji vpliv na širšo populacijo bolnikov z rakom. Kljub temu, da je bila v Sloveniji onkologija navedena kot izjema pri ukrepih za zajezitev širjenja virusa, kar ni bilo omogočeno vsem onkološkim centrom v tujini, je epidemija z ukrepi in različnimi širšimi družbenimi spremembami posredno vplivala na izvajanje in dostopnost do zdravstvenih storitev tudi na tem področju.«  

Podatki glede števila novih bolnikov z rakom kažejo, da je v prvem valu epidemije v dveh največji centrih, kjer obravnavamo onkološke bolnike – na Onkološkem inštitutu in v UKC Maribor –, število novih bolnikov z rakom v bolnišnici značilno padlo. Enako velja tudi za število novo postavljenih diagnoz. Padec 2020 je bil do 30-%. Nadaljnje spremljanje je pokazalo, da sta drugi in tretji val epidemije manj vplivala na število novih primerov bolnikov z rakom – v povprečju smo pozimi in spomladi 2021 zaznali približno 10 % manj novih onkoloških diagnoz. Največji manko smo zaznali pri kožnih in krvnih rakih ter raku prostate. V drugi polovici leta 2021 je bilo število novih diagnoz primerljivo kot v letu 2019, vendar manka diagnoz iz prejšnjih let do konca lanskega leta nismo nadoknadili.
Podatki o izdanih napotnicah, ki jih vodi NIJZ, kažejo, da smo v prvem valu spomladi 2020 v Sloveniji na prve in kontrolne onkološke obravnave napotovali manj bolnikov kot povprečno pred izbruhom epidemije. V avgustu in septembru 2020 smo obravnavali več novih bolnikov kot leto prej, vendar so presežki manjši kot so bili spomladanski primanjkljaji. V drugem in tudi tretjem valu epidemije spomladi 2021 je bilo število napotitev na prvi onkološki pregled na ravni pred epidemijo, od maja do oktobra 2021 celo več kot pred epidemijo. Zaskrbljujoč pa je ponovni upad napotitev na prvi onkološki pregled v četrtem valu oziroma v zadnji tretjini leta 2021.

Število napotitev na kontrolne onkološke preglede je bilo izrazito zmanjšano v prvem valu epidemije; v drugi polovici leta 2020 je bilo sicer nekaj odloženih pregledov nadoknadenih. Število kontrolnih pregledov v letu 2021 je bilo značilno manjše kot v obdobju pred epidemijo.

Razloga za upad napotitev na onkološke obravnave ne poznamo – ne vemo, torej, ali se ljudje sami v času epidemije niso s težavami obračali na osebne zdravnike ali je bil otežen dostop do osebnih zdravnikov in specialistov ali pa je šlo za zmanjšanje napotitev s strani zdravnikov, najverjetneje pa gre za kombinacijo različnih vzrokov.

Prof. dr. Vesna Zadnik, dr. med., vodja Epidemiologije in registra raka na OI: »Pri vplivu epidemije covid-19 na raka se bojimo dolgoročnih posledic, zato nas skrbijo zaznane zakasnitve v diagnostiki. Bolnikov z rakom ni manj, le odkrivali jih bomo pozneje. V tem trenutku pa opozarjamo tudi, da epidemije še ni konec in še vedno lahko pričakujemo tudi negativne kratkoročne učinke epidemije na breme raka.«

Slika 2. Delež napotitev na prvi in kontrolni onkološki pregled v letu 2020 in 2021 glede na ustrezni mesec v letu 2019. Vir podatkov: onKOvid.

Izr. prof. dr. Irena Oblak, dr. med., strokovna direktorica OI: »Podatki registra raka o vplivu covid-19 na raka v Sloveniji v zadnjih dveh letih nas seveda skrbijo, zato pozivamo prebivalce, da sledijo priporočilom stroke tako pri boju z virusom kot pri boju z epidemijo raka, t. j. zdrav življenjski slog, udeležba v presejalnih programih, ob sumljivih simptomih in znakih raka pa naj se takoj obrnejo na osebnega zdravnika.» Kakšen bo vpliv na dolgoročne kazalnike bremena raka, kot so preživetje bolnikov ali razporeditev stadijev ob diagnozi, bomo realno lahko vrednotili šele na daljši rok, ko se bo tudi videlo, kako hitro bomo zaostanke, predvsem iz prvega dela epidemije, na vseh nivojih sistema uspeli nadoknaditi.

Število obravnavanih bolnikov na Onkološkem inštitutu na ravni pred epidemijo

Na Onkološkem inštitutu Ljubljana so v prvem valu obravnavali manj bolnikov kot povprečno pred izbruhom epidemije. V veliki meri je šlo za bolnike, ki so jim po takratnih navodilih prestavili kontrolne, nenujne preglede po zaključenem zdravljenju ali pa so bili določeni pregledi pri izbranih bolnikih izvedeni na daljavo. Kontrolne preglede so tako v večji meri izvajali in nadoknadili med poletjem 2020. V drugi polovici leta 2020 ter v letu 2021 ni bilo značilnih razlik v številu obravnavanih bolnikov v primerjavi z letom 2019.

Slovenija se lahko pohvali s sprotnim spremljanjem vpliva epidemije covid-19 na breme raka v državi

V Registru raka RS so že julija 2020 objavili prikaz vpliva prvega vala epidemije COVID-19 na onkološko zdravstveno varstvo. Z našim registrom spadamo Slovenci med redke svetovne registre, ki lahko kratkoročne ocene vpliva epidemije vrednotimo že med epidemijo ali takoj po njej, saj v register podatke elektronsko sporoča večina slovenskih bolnišnic. Konec leta 2020 je Register raka vzpostavil platformo onKOvid (www.slora.si/onkovid), ki omogoča ažurno spremljanje razmer in opazovanje morebitnih odklonov, s čimer imajo odločevalci možnost za spremembe ukrepov, ter  mednarodno primerjavo.

Rak je v sodobnem času eden najpomembnejših zdravstvenih problemov naše družbe. Podatki nacionalnega registra raka kažejo, da letno za rakom na novo zboli več kot 15.000 Slovenk in Slovencev, več kot 6.500 jih zaradi raka umre. Danes živi med nami več kot 110.000 oseb z diagnozo raka. Podatki o novih primerih raka (incidenci), preživetju in prevalenci (številu oseb, ki so imeli kadar koli v življenju postavljeno diagnozo rak), ki jih zbirajo v Registru raka, so osnova za ocenjevanje bremena rakavih bolezni v državi. Pomembni so za načrtovanje in ocenjevanje državnega programa obvladovanja raka na področju primarne in sekundarne preventive, diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije.